Kriška gora

Letos sem aktiven kot že dolgo ne. Odkar je Pippa dopolnila eno leto, gremo v hribe praktično vsak teden. Zima je letos sicer pokvarila veselje – ali je bilo slabo vreme ali snežni plazovi. Tako smo rinili na nižje kuclje: Kum, ne vem kolikokrat na Grmado in na Tošč, na Krim, najbolj bedna letos je bila Limbarska gora. Naslednjič bom šel tja raje z avtom. Še najbolj resen je bil zimski izlet na Veliko planino. Podrobnosti o mojih hribovskih izletih izveste na portalu NaProstem.si, vsak teden objavim enega – kar pomeni, da celo moram hoditi v hribe. No, zadnjih nekaj tednov sva z Lisico vendarle skočila na nekaj gorenjskih hribčkov. Punca je pridna, v čedalje boljši formi in vedno manj komplicira. Med prvimi resnejšimi hribi letos je bil Tolsti vrh, seveda iz Golnika. Ne vem zakaj mi je Kriška gora tako všeč, je pa treba priznat, da je dobra gmota.

Čar ji daje tudi razgled, sploh na poti skozi Ježo:

Takole proti Kranju:

Zverinski pogledi:

Je šlo kar v redu, zadnji del je pa res pasji, bolj strm kot je videti, zato zverinski pogled ne čudi. Za nagrado na vrhu pa dobiš lep razgled na Julijce s Triglavom in malo pasje sline. Na desni cilj, ki sva ga naskočila čez slab teden dni. Dobrča.

Razgled je kot da bi bil še kakšnih 500 metrov višje, ne samo na 1715 metrih. Zadaj je Košuta.

Nadaljevala sva po grebenu proti Koči na Kriški gori. Sneg je bil ogaben. Gamaše pa seveda doma.

Pa še pogled nazaj. Tolsti vrh, zadaj Storžič.

Sva bolj turista in se ustavljava v kočah. Počasi se jih bom morda celo privadil. Ampak ne takih, kot je Koča na Kriški gori med vikendi. Gneča, bebavi pogovori… od Gozda do koče pač ni več kot uro in pol hoda, tako da gor pride vse sorte.

Zmagovalec je bil tip v trenirki, obut v superge za košarko, ki sva ga prehitela dol grede.1 Nazadnje sem ga samo slišal, kako je s telesom udarjal ob skale in sopihal. Že prej pa je ob padanju na vse možne strani skušal dajati vtis, da je to nekaj čisto normalnega, pač njegov slog. Ali pa se je metal po tleh v ritmu muzike. Ker v ušesih je imel seveda slušalke.

Ob takih pacientih se vprašam, ali je sploh smiselno še dodatno popularizirati planinarjenje.

1. Pot naravnost do koče zaradi gneče njemu podobnih pacientov ob koncih tedna odsvetujem. [↩]