Rustikalni sendvički

Piščančje bedrce v marinadi agrumov s popečenim komarčkom in limonovim kroketom za 6,50 evra utegne težaškega delavca hudo razočarati, saj za tretjino manj denarja skoraj kjerkoli drugje dobi ogromno porcije mešanice maščobe in vegete kakršne je vajen od doma. Če moraš po kosilu še nekaj ur razmišljat v precej udobnem pisarniškem stolu, na katerem lahko mimogrede zaspiš, pa nažiranje seveda ni najboljša rešitev. Zato med tednom, če že jem zunaj, najraje hodim v Sputnik, kjer ima hrana največkrat dejansko okus po hrani, odpade pa tudi kmetavzarski ambient, ne glede na to, ali je domačen slovenski ali kvazi italijanski s stenami v odtenkih porumenele in oguljenimi stoli, kot da je picerija in gostilnica tam že od nekdaj in kot da je lastnik res Italijan.

Jurčkova rižota s koromačem, sveže ribanim parmezanom in domačim pestom je bila zadnjič izvrstna, zapletlo pa se je, ker sem sproščujočo dvourno kolesarsko vožnjo precej podaljšal in dodal brutalno strma klanca na Janče in Javor.

Razen domačinov na Pance hodijo samo še kolesarji. Veliko kolesarjev. Vaška beznica verjetno živi samo od njih. Jaz sem bil tam v vsem življenju mogoče petkrat, v bife Pance – Top pa sem skrenil šele prvič, ker sicer ne bi prišel do doma. Rižoto sem pokuril, rezervne zaloge Frutabel je zadnjič zmanjkalo v hribih, ker mi je pes požrl sendvič, po nove se mi pa ni ljubilo. Skratka, peljat sem se šel kot junior, brez osnovnih potrebščin, s to razliko, da sem s seboj imel vsaj denar.

Nekoliko me je presenetilo, da ponujajo pomfri, manj pa, da imajo tudi narezek, še nekaj malenkosti in … sendviče. Čakal sem precej dolgo in počasi postajal siten. Iz hladilnika vzeti pakiran sendvič res ne bi smel biti problem, ki bi natakarici vzel več kot minuto časa, sem bentil sam pri sebi. Na mizo sem dobil tole:

Suha salama, zašinek, sir, kisle kumarice, dve ne pretanko odrezani rezini sira. Praktično sendvič od babice. Tisti najboljši, ki ga ne narediš sam. Kakšen brezglutenski sir neki! Pa tofu! Pa pirin kruhek! Pa namaz iz chia semen. Pa solatka. Pa cena 5,20 EUR. Gejevski lobi nam je najprej zjebal modo, potem arhitekturo in zdaj bi nam radi še sendviče.

Ni presenetljivo, da se je vaški pes pod mizo naslikal prej kot v desetih sekundah. Zanima me kakšno bi bilo povpraševanje, če bi dobil sendviček brez glutena, saharoze, laktoze, holesterola, maščobe, kolagena in drugih škodljivih snovi.