Ko ljudem, ki se deklarirajo za strpne liberalce, v zvezi z zakonom o zakonski zvezi omenim diskriminacijo tistih, ki si želijo – prostovoljno, kot opravilno sposobne polnoletne osebe – živeti v zakonski zvezi več oseb, lahko tudi v incestnih relacijah, me gledajo s podobno mešanico zmedenosti in gnusa kot so pred tridesetimi leti ljudje debelo gledali ob omembi možnosti poročanja oseb istega spola. Prav nobenega razloga ne vidim, zakaj ne bi mogle funkcionirati poligamne zveze in zakaj se ne bi mogli poročati družinski člani.
Mogoče zato, ker za takšno dojemanje zakonske zveze naša družba še ni dovolj zrela?
Tako kot ni dovolj zrela za dojemanje zakonske zveze dveh oseb istega spola?
Bolj kot nestrpnost do oseb z drugačno spolno orientiranostjo, je referendum dokazal nestrpnost do oseb z drugačnim mnenjem. Mnogi od tistih, ki so bili proti, so res ekstremno gnusni ljudje, ob katerih izpade normalno celo Aleš Primc, ki mu je za otroke mar prav toliko kot za strpnost do gejev in lezbijk, in je predvsem dober promotor samega sebe, ki bi v okoliščinah normalne države ostal nič drugega kot nepomembni javni uslužbenec v nepomembni javni agenciji.
Enako nagnusna je bila histerija zagovornikov novega zakona, ki je za neuspeh uveljavitve zakona odgovorna prav toliko kot bebci nasprotnega pola. Med vreščanjem nasprotnikov so se pojavljala tudi dobro artikulirana in argumentirana mnenja razumnikov, a kaj, jih je strpni del družbe zatrl z nestrpnim primitivizmom in posmehom, kot da so bebci vsi, ki se v neki podrobnosti ne strinjajo s pametnejšo, strpnejšo, inteligentnejšo, urbano manjšino.
Pred tremi leti sem glasoval za spremembo družinskega zakonika, ker se mi je zdel dober. Tokrat so predlagatelji hoteli preveč in z lažjo, da se ne spreminja nič, razen en člen, so šli zagovorniki podobno daleč kot nasprotniki z moralno paniko, da bo uveljavitev zakona začetek konca družbe. Odločil sem se, da pri takem referendumu ne bom sodeloval. V to so me vedno znova prepričevali, ne tisti, ki so bili proti, ampak tisti, ki so bili za. Tisti, ki me zdaj po socialnih omrežjih zmerjajo kot sokrivca za to, da naj bi bila Slovenija srednjeveška družba, ki drsi vse globlje v temino nestrpnosti.
Če mislite, da je zakon, ki velja že vsaj dva tisoč let, mogoče spremeniti preprosto tako, da ga napišemo na novo, očitno ne razumete demokracije in očitno tudi ne funkcije Ustavnega sodišča, ki – mislim, da ne samo v Sloveniji – dovoli odločanje tudi o takšnih zadevah. Pravico imam, da o tem ne želim odločati in nihče nima pravice, da me zaradi tega zmerja. Če mislite, da me boste v svoj prav – četudi gre za dobro stvar – prepričali z žalitvami, pametovanjem, izobešanjem zastav, citiranjem iztirjene Svetlane Makarovič, posmehovanjem preprosti punci, ki je izrazila svoje mnenje, fotografijami izpolnjenih glasovnic in vznesenimi komentarji o vaši neverjetni strpnosti, se debelo motite. Glasujem skoraj vedno, a tokrat nisem iz principa, ker nočem biti del histerične drhali, ki se ne zna pogovarjati, in želi zakone sprejemati na silo pod pretvezo strpnosti.
Motite se, če mislite, da so vsi tisti, ki so obkrožili za, razmišljali s svojo glavo, vsi tisti, ki so bili proti, pa niso razmišljali s svojo glavo. Vem, da so za obkrožali ljudje, ki nikoli nič ne mislijo in ki nikoli ne volijo. Za so obkrožili zato, ker je moderno biti za. Iz drugačnih razlogov, torej ne nujno po svoji pameti, so mnogi volili proti. Presenetilo me je, da jih je bilo tako veliko.
Brez skrbi, do spremembe bo prišlo slej ko prej. Hitreje bo, če se bomo obnašali normalno in če bomo tiste, ki so proti, ne samo slišali in zmerjali, ampak tudi poslušali.
55 komentarjev
Ravno zaradi zadnjega odstavka nisem šel glasovat. Zato, ker bo do spremembe prišlo, ko bo družba zrela. Ker takrat bo tudi za tiste, ki bi jim zakon kaj omgočil bolje. Sedaj zaenkrat še nima nikakršnega smisla. Nezrela družba, ki ni sposobna pogledati dlje in širše, kot to kar jih hujskajo.
No … ja, delno se tudi sam strinjam da bo sprememba prej ko slej prišla. Ampak … pa bo res? Kaj bi bilo, če bi to rekel Martin Luther King? Kaj bi bilo, če bi to rekli zavezniki v svetovnih vojnah? Kaj bi bilo, če bi 25 let nazaj to rekli Slovenci? Dejstvo je, da mora vsako spremembo nekdo pričeti, in ga mora neka skupina podpreti. Če bi vsi razmišljali na princip “Počakaj, pa bo”, ne bi bili na točki, kjer smo sedaj.
Seveda se strinjam. Sam nimam potrpljenja za te stvari, ker moraš biti res nekaj posebnega, da v tej naši mlakuži vidiš kaj svetlega. Ko vidim, da ne gre pač pustim. Zato tudi nikoli ne bom Luther King. In vem, da je to slabost. Sem pa pripravljen, ko bo nekdo pokazal nek interes, to podpreti.
Pri tem referendumu tega definitivno še ni bilo. Bo pa kdaj drugič. In ker je čisto mogoče, da bo nekoč moj otrok profitiral na račun tega, bi rad da se to že v bližnji prihodnosti to spremeni.
V vesolju se vse stvari slej, ko prej postavijo na svoje mesto. Tudi mi smo del vesolja.
Mene je v resnici še bolj, kot izpadi “social justice warriorjev” iritiralo to, da večina teh proti ne upa na glas rečt: “nočem da se pedri poročajo!”
Ampak neki o otrocih bluzijo….
In zakaj pa bi se izpostavljali? Da bi jih potem mediji in ostala družbena omrežja ozmerjala in primerjala s Hitlerjem? A da bi mogoče fasali ovadbo za sovražni govor?
Ok, sej se lahko lepše izraziš. Homoseksualci, recimo.
Ampak, ne vem no … če se vseeno sramuješ svojih lastnih stališč, je mogoče čas, da o njih razmisliš.
Sicer pa jih itak že zmerjajo. Samo na ono bogo punco se spomni.
Kaj pa ce nas res v resnici moti le posvojevanje otrok, porocanje pa ne? A to pa ni mozno?
Poleg vsega je še najbolj žalostno to, kako so spet razočarali mediji. A je tolk težko najt enega novinarja, ki bo prebral zakone, se informiral o situaciji in to nekako razumljivo predstavil. Ker to, da nabereš dve nasprotujoči si tribuni pajacov in štopaš, koliko časa je kdo govoril, je čisti kretenizem. Za to sigurno ne rabiš faksa.
Reality tv, pač.
“Med vreščanjem nasprotnikov so se pojavljala tudi dobro artikulirana in argumentirana mnenja razumnikov, a kaj, jih je strpni del družbe zatrl z nestrpnim primitivizmom in posmehom, kot da so bebci vsi, ki se v neki podrobnosti ne strinjajo s pametnejšo, strpnejšo, inteligentnejšo, urbano manjšino”
Priznam, nisem zares spremljal teh in drugih soočenj, a sem v različnih krogih vseeno dobro prediskutiral tematiko. Katera dobro argumentirana menja naj bi to bila? Najboljši argument ki sem ga slišal sam, je bil ta slavni “Za otroke se gre”, a še ta razpade v luči znanstvenih raziskav.
In to je point, bebci niso zato, ker se ne strinjajo s podrobnostmi, temveč ker proti citatom znanstvenih raziskav citirajo Biblijo, ker slišijo preverjene, dokazane trditve, in jih zavestno preslišijo, in nadomestijo s ponavljanjem vedno istih, nespremenljivih, nedokazanih mnenj. Zato so tudi ovce, ne zgolj bebci.
@Peter: Vem, da noben argument zate ne bo dober, ker verjameš in stojiš za svojimi. Nič narobe s tem, sploh če si jih dobro premislil. Lahko pa prebereš tudi mojega: da sem najbolj v življenju pogrešal očeta, ki mi je umrl tako kmalu, da se ga ne spomnim in da bi dal vse na svetu, da bi ga imel. Očeta, moškega, ki bi se z menoj igral po moško, delal stvari po moško, mi stal ob strani kot moški. Mama je bila super, ampak nogomet ji ni šel. Pa za njo je bilo vedno vse dobro, karkoli sem naredil. Mnogo let kasneje sem spoznal, da mi je tako zelo manjkala pohvala od očeta, tako pristna, realna, moška! In zato, če že lahko izbiram, privoščim vsakemu otroku, da ima oba. Očeta in mamo. Tudi posvojenim ali pa še posebaj njim.
Zgolj to je moje mnenje in zato sem bil proti. Nobene politike, nobene biblije, nobenega vreščanja. In mislim, da tudi nobene nestrpnosti.
Se ti res zdi prav, da me zato zmerjaš z bebcem?
Mislim, da je nekaj takega povedala Norma Korošec. Nasadili so jo na sramotilni kol.
Nisem ziher, da so jo zaradi tega, kar je povedala. To je bla res grda poteza, ampak njena obrazna mimika je povzročila neke vrste “the joke writes itself” situacijo.
Evo, zdrav razum. Res je, Norma je povedala prav to, res pa je, da se ni znala po moderno izrazit in so jo zato raztrgali kot hiene.
Vse tole napisano je kristalno jasno, ampak kaj ima to zveze s spremembo zakona? Saj ti zakon ne bo dal novega očeta,niti novo mamo. Zelo mi je žal, da se ti je to zgodilo, ampak z zakonom pa to nima nobene zveze. Nikjer ni napisano, da bodo sedaj otroci brez očeta ali brez mame, ali celo da bodo otroke na silo jemali in jih dali v posvojitev homoseksualnim družinam. Takšne nebuloze je stresal AP naokoli in strinjam se s komentatorjem na siol-u, da bi se zato AP moral javno opravičiti. Na referendum nisem šel ker sem glede tega neopredeljen in mi je precej vseeno ali se “pedri” in “lezbijke” lahko poročajo. Strinjam se z Matejem, da, zakaj pa ne bi uzakonili večpartnerske zveze ali incestne zveze, morda bo pa tudi to čez nekaj let aktualno. In morda več žena, kaj se ve?
Mnenja, ki potrjujejo tvoje, se vedno slisijo precej bolj argumentirana, kot pa tista, ki mu nasprotujejo. Nakljucje:)?
Dober dan g. Zalar,
glede incesta:
A common justification for prohibiting incest is avoiding inbreeding: a collection of genetic disorders suffered by the children of parents with a close genetic relationship.[9] Such children are at greater risk for congenital disorders, death, and developmental and physical disability, and that risk is inversely proportional to their parents’ coefficient of relationship—a measure of how close the parents are related genetically.[9][10] But inbreeding is not the sole basis for the incest taboo for two reasons. First, most prohibitions on incest cover affinity relationships—that is, relationships created by marriage (for example, father-in-law and step-father)—as well as relationships created by adoption. And second, the incest taboo also applies to non-procreative sex—for example, sex between infertile relatives and sex performed with birth control.
In some societies, such as those of Ancient Egypt and others, brother–sister, father–daughter, mother–son, cousin–cousin, aunt–nephew, uncle–niece, and other combinations of relations were practiced among royalty as a means of perpetuating the royal lineage.[11][12] Some societies, such as the Balinese[13] and some Inuit tribes,[14] have different views about what constitutes illegal and immoral incest. However, sexual relations with a first-degree relative (such as a parent or sibling) are almost universally forbidden.
Vir: Wikipedia
Mislim da je bolje da tako daleč ne gremo z našim razumevanjem medsebojnih razmerij, Tukaj pa bi res lahko rekli: Za otroke gre.
Sicer pa se strinjam, da sta samo dve vrsti družin: srečne in nesrečne. Lepo bi bilo, da pustimo srečne pri miru.
Pozdrav,
Stane Debevec.
Absolutno. Za težave, ki izhajajo iz incestnih odnosov, obstajajo dokazi. Seveda se ne pojavijo, če v incestnem razmerju živita istospolna partnerja. Po drugi strani pa ne obstajajo resne raziskave o tem, kako se otrok razvija v istospolni družini. Tu je dovolj, da psihologi nekaj mislijo. Vrhunec je bila izjava, da je najpomembnejši ljubeč odnos. Seveda je, za razumevanje nečesa tako osnovnega ni treba študirat psihologije.
Zato pozdravljam tvojo odločitev, ki si jo napisal na TW. Bravo!
@Peter Reznik: Strinjam se, da se spremembe zgodijo šele potem, ko jih nekdo zahteva. Ampak ob tem se mi zdi zelo zabavna primerjava med Martinom Luthrom Kingom in … predlagatelji slovenskega zakona o družinah. To je vendar groteska! Vsak, ki nima opranih možganov, mora videti, da je šlo tukaj predvsem za ideološki boj Združene levice, tokrat pač na hrbtih istospolno usmerjenih.
Strinjam se, da je bilo argumentov malo ali nič … na obeh straneh. In na obeh straneh je bilo tudi veliko laži. Tista, da se v celem zakoniku spreminja samo ena beseda v enem členu, je bila ena največjih in kdor se čudi, da je ljudstvo ob tem podivjalo, očitno nima niti trohice zdravja v svoji pameti. Osebno sicer mislim, da to velja za večino poslancev ZL.
Edini argument zagovornikov zakona je bil, s tem, se strinjam, da je treba spoštovat človekove pravice. Do česa? Do posvojitve otrok, kar bi zakon de facto omogočal? Hvala lepa za take argumente, če v istem stavku zagovorniki, od tistih iz parlamenta, pa do zadnjega bebčka na Facebooku, zmerjajo drugo stran na najbolj odvraten možen način.
@Feri Naf: Tisto oddajo bi seveda morali zastaviti povsem drugače, to možnost so imeli. Seveda je niso izkoristili. Nacionalka je že pred časom zapadla v vsesplošno histerijo. Dovolj si je pogledat, kako Odmeve vodi Slavko Bobovnik in jasno ti bo vse.
“Vsak, ki nima opranih možganov, mora videti, da je šlo tukaj predvsem za ideološki boj Združene levice, tokrat pač na hrbtih istospolno usmerjenih.” Bolj se ne bi moral strinjati.
ZL je rak naše politike. Seveda izkoriščajo vse možne manjšine ter teme, za svojo lastno politično korist. Imigranti, žica, istospolno usmerjeni. Gabi se mi njihov slabo prikrit populizem ter več ali manj odkrito sovraštvo do drugače mislečih. Na naslednjih volitvah si ne zaslužijo, da prestopijo prag parlamenta. Dodal bi le še to, da na referendum nisem šel iz podobnih razlogov kot Matej. Pa ne da mislim, da si istospolni ne zaslužijo svojih pravic, nasprotno, pokopala jih je ZL, kot je v komentarju omenil tudi Luka, ki je ta referendum izkoristila za svojo agendo
Izvorna težava je bil seveda izhodiščni predlog ZL, ki je zakon predlagala. Na polno, na vse in še več, na hitro, brez javno širše razprave. In seveda je tu prvo šlo za ideološko – kulturni boj, ZL se je počutila močno, tu je hotela še dodatno profitirati, v parlamentu so zakon potrdili z 2/3 večino, večina medijev in splošna družbena klima je bila naklonjena noveli….na koncu so edino volivci bili proti.
Mene je rezultat presenetil, nisem verjel da lahko po novi referendumski zakonodaji sploh uspe kakšen referendum. Enostavno se mi je zdelo nemogoče, da lahko nekdo zbere 342.000 glasov in več. Za primejavo, na volitvah 2014, kjer je rekordno zmagal Cerar in SMC, ter tako pridobil kar 36 poslanskih mest v DZ, je za SMC glasovalo 301.000 volivcev.
Zadeva se da hitro urediti, seveda pa se je potrebno pogovarjati in poslušati. Moj predlog.
– LGBT skupine in aktivisti naj čimprej zapustijo te anarho levičarje ( ZL, Mirovni inštitut…..). Ti jih samo izkoriščajo za netenje kulturnega boja. Odmik od teh skrajnežev in naj podporo iščejo nekje proti centru.
– predlagat zakonodajo na način da se legalizira zakonske skupnosti za vse, enake pravice za vse, vse ekonomske in socialne pravice vsem enako. Torej ZA.
– posvojitve otrok v homesekusualne in lezbične pare niso dovoljene. Torej PROTI.
Na tak način pa roka, pa skinemo to temo z dnevnega reda.
Podpisem!
Jokanje in ihtavost velike večine pola za dan po referendumu – neprecenljivo. Delim tvoje mnenje, da so bolj militarizirani ter precej bolj nestrpni od pola proti.
Res je!
Le še to bi dodal, svinjsko so se spravili na Normo Korošec in s tem (ponovno) dokazali, da so nestrpni do vsakogar, ki se ne strinja z njimi ter predvsem to, kako podli ljudje pravzaprav so. Odpadki od človeka.
Hmmm..napisal si nekaj pomislekov oz. razlogov, zakaj se nisi udeležil referenduma. Ali so upravičeni? Pa poglejmo.
Naprej, primitivizma je bilo polno vsepovsod, še posebej tam, kjer so se vključevali ljudje iz širšega kroga (beri: internet anonimneži). Vrhunec nagnusnosti je bilo cirkuško soočenje na nacionalni RTV, kjer so uredniki prekosili same sebe v slaboumnem izboru nekaterih udeležencev. Da ne govorim o samem formatu oddaje, ki je bil več kot porazen. Primitivno do amena. S tem bi se lahko strinjala. Ampak na žalost je primitivizma vse več, oziroma kar se da veliko, ob katerikoli tematiki. Ne spomnim se, kdaj sem zadnjič videla soočenje argumentiranih trditev pri npr. ekonomski politiki, ki jo sicer redno spremljam. Niti se vzvišenih argumentov ljudje ne poslužujejo pri tajkunskih kreditih ali preštevilnih aferah ljubljanskega župana. O čem se govori te dni? Bojda o njegovem šovinistično-nasilnem štepanju-v-zameni-za-službo neke farmacevtke z dobrim (predvidevam) stasom. Ob tem še nekaj površinskih opazk glede 10% provizij, ki naj bi jih jemal. Je bil v studiu kakšen davčni strokovnjak? Kakšen finančnik? Morda dober računovodja? Kdorkoli, ki bi znal strokovno, argumentirano pojasniti (ne)obstoječo papirno dokumentacijo in pripadajoče tokove denarja? Je davčna uprava, ki taka pooblastila ima, naredila in objavila analizo vseh davčno prijavljenih prihodkov družine Janković in to primerjala z njihovim lifestylom? Jaz nisem zasledila. Je pa dosti namigovanj. Na seks oz. khm khm»prostovoljno« posilstvo. In na nekih 10%. Brez stroke. Brez izračunov. To ni izjema, to je pravilo. In novela Zakona o zakonski zvezi je seveda v istem košu. Koga pa še zanimajo strokovnjaki na televiziji?! Gledalcev kot kaže niti slučajno, saj od medijev ne zahtevamo, naj končno že pristopijo kot bi bilo potrebno. Zakaj že? Ah, ja! Večini je to taaaakooo boring, taka zguba časa, tok nekulsko, tok orto zeh. Seveda. Strokovni argumenti terjajo premislek, zelo redko so črno-beli, dokončni. Redko komu se ljubi sploh razmišljati o tem, da bi se poglobil v kompleksna vprašanja, kaj šele, da bi to resnično storil. Tako da,….če bi se o udeležbi kateregakoli glasovanja v zadnjih letih morala odločiti po plati objektivno predstavljenih strokovnih argumentov, bi lahko večinoma ostala doma. To je še posebej veljalo za vse tiste tematike, kjer ima že prislovično vsak kaj za povedat. Saj veš, tako kot v podjetju, kjer so najbolj vroče debate o tem, kje bo kdo parkiral, kaj bo za malico in katere slike bomo dali na letni koledar.
Ta zadnja novela bi se za veliko ljudi lahko imenovala kar Zakon o fuku v nepravo luknjo. Mešanje otrok na sceno je bil popoln manipulatorski afengunc, kar je konec koncev potrdil padec Družinskega zakonika izpred nekaj let. Tam je bilo izrecno napisano, da ni posvojitev in tudi mož in žena sta bila nedotaknjena. Pa je padel. Tudi zaradi otrok. Bojda.
Glede na dejstvo, da nas primitivizem in strastna ljubezen do nevednosti obdajata tako rekoč na vsakem koraku, ti težko verjamem, da je ravno to pri tebi prevagalo. Mislim, da je bilo nekaj drugega. Nekaj, kar se ti je zapisalo: “Tokrat so predlagatelji hoteli preveč in z lažjo, da se ne spreminja nič…” Hoteli so preveč? Ali je enakopravnost pred zakonom res preveč? Preveč glede na večtisočletno dično zgodovino zatiranja, preveč glede na obrazne gube prenekaterih nasprotnikov, preveč glede na cerkvene nauke o ljubezni? Preveč zakaj? Preveč za koga? Spremenilo se je pravno pripoznavanje oseb, ki imajo možnost pod enakimi pogoji skleniti zakonsko zvezo in se pod enakimi pogoji (o, jojmene prejoj!), postaviti v dolgo vrsto za potencialno posvojitev kakšne sirote. Je bilo to preveč zate?
Pred nekaj dnevi sem se naključno pogovarjala s starim znancem, fakultetno izobraženim lepo prosim, ki mi je blodil, da bo izgubil status moža. No, vprašala sem ga, če se ni razburjal pred časom, ko so ukinili poroko. Ker so jo! Pravni termin je namreč zakonska zveza, če se ne motim. Čudno, da to nikogar ne moti in da si ne domišlja, da je ukinjen pomen besede poroka…. Nekako si ne predstavljam, da bi ti ubral podobno argumentacijo. Me pa resnično zanima, kakšna je. Kaj je bilo preveč? In zakaj ni bila omemba M.L. Kinga več kot ustrezna?
Za konec e nekaj o ustavnem sodišču in o tem, kako »logično« bojda je, da odloča večina nad manjšino. Kot se je javno izrazil eden izmed ustavnih sodnikov, a ne: »Vedno odloči večina«. Seveda. Naj bi se pa v pravni državi prepovedalo odločanje v takih primerih, ko se ljudje ne morejo enakovredno organizirati. In geji se ne morejo enakopravno organizirati brez, da bistveno ogrozijo svoj socialni in ekonomski položaj. Zato po televiziji nonstop gledamo neke druge, pravospolno usmerjene ljudi, ki so zelo za in podpirajo in se borijo in oh in sploh iz vsega delajo svoj agitprop. Ob njih pa še kakšna občasna pojava nekaj istospolno usmerjenih. V glavnem samo tistih, ki so zaposleni na nevladnih institucijah ali v kulturniških vodah. Nisem še videla kakšnega, ki bi delal na primer v gradbeni firmi. Ali pa na sodišču. Ali v vrtcu oz. šoli (jojmene!). Morda v telekomunikacijah. Nobenega direktorja ali direktorice. Nobenega politika. Le zakaj je temu tako? Misliš, da v teh vodah pa ni nikogar, ki bi bil gay? Bahahahaahah!!!! Pa kaj še! Seveda so, po logiki. Ampak se ne upajo/nočejo izpostaviti. Zakaj neki ne? Zato ker tvegajo ekonomsko eksistenco in vsaj del svoje socialne mreže. Saj bi jih lahko še levičarji vrgli na cesto ali pa vsaj postrani gledali v stilu: kar je preveč, je pa preveč. Desničarji bi jih pa itak najraje v katran namočili, prebunkali in kar je še tega. Nemalokrat se nanje spravi kar njihova lastna družina, da ne omenjamo cerkve (Jezus je zelo žalosten, o tem sploh ne dvomim).
Istospolnost se pač lahko skrije, kar je plus in minus hkrati. Plus je očiten: imajo mir. Minus pa je v tem, da v ničemer ne pripomorejo k reševanju statusa neenakosti pred zakonom. Če se malo pohecam na temo M.L. Kinga: you don’t have to come out black. Hahaha… ni se ti treba razkriti kot črnec. Preprosto si. Zato se je za njihove pravice boril afro-američan sam in to kakšen afro-američan!!! Kralj! Vprašanje, kaj bi bilo, če bi se dalo barvo kože nekako skriti. Se prefarbati. Kdo bi se potem boril? Kako bi borba potekala, če bi se Kingu odpovedali starši in prijatelji, ker je bil… črn? Če bi na primer njegova lastna družina in »prijatelji« označili njegovo barvo kože kot nenaravno in nagnusno? Bi še našel toliko notranje moči in toliko sanj, če ne bi smel imeti žene in otrok? Ne vem…mogoče. Ali pa bi še vedno vsak sedel na svoji strani avtobusa, ker bi bilo kaj več za toliko in toliko »eminentnih« preprosto too much? In kako je končal veliki gospod Martin Luther King? Umreti je moral zaradi svoje nezaslišane predrznosti, a ne.
Jaz sem volila za uveljavitev zakona. Pri tem se nisem ozirala na primitivizem ali leporečje. Upoštevala sem strokovna mnenja, ki so bila objavljena in jih je lahko vsak poiskal, predvsem sem pa delovala v smeri pravičnosti in miru (če si lahko še to stran malo izposodim). Želim namreč živeti v družbi, kjer ljudi in njihove medsebojne odnose sodijo po vsebini in ne po obliki. Žal sem v manjšini. Človeka lahko postane strah. Kdo bo naslednji, ki se bo izkazal za »preveč«?
P.S. Ne, nisem proti konsenzualni poligamiji. Seveda bi mi bila pa ljubša poliandrija haha..
@Luka: Točno to je presenetilo tudi mene. Relativno visok odstotek je seveda posledica ideološkega zakona, kot praviš. Ali so ga v ZL predlagali zato, ker so tako neumni ali zato, ker so tako pametni, se ne morem odločit. Jasno pa je, da kot tak ni mogel uspeti. Bolj preseneča, da očitno ni šel volit skoraj nihče od tistih, ki je načeloma za. Mislim, da so imeli zelo podobne razloge kot jaz ali pa jim je popolnoma vseeno. Svojo naprednost kažejo z deljenjem objav na FB, a v resnici jim dol visi za družbeno angažiranost, še bolj pa za istospolne. Na FB se jih vidi, na volišču pač ne, tam so anonimni. Kdo pa še hoče biti anonimen?
@Ime in priimek: Težko presodim kdo je bil bolj nestrpen, dejstvo pa je, da je slovenska nestrpnost do konservativne misli neverjetna. S tem da so liberalci v resnici daleč od liberalcev.
Vse presledke mi zbrisalo! Zakaj?
Še tole: seveda nisem M.L.Kinga omenjala v povezavi z ZL in ostalim slovenskim političnim življem. Samo v povezavi z borbo za pripoznanje človeškega dostojanstva in enakopravnsoti pred zakonom vsem ljudem. Tukaj pa je več kot na mestu.
Na tem mestu mi je prišlo na misel, da sploh ne poznam imena niti enega gejevskega aktivista iz npr. Irske, Španije, Francije, Švedske, ne nazadnje iz ZDA ali VB. Ne vem, kaj naj si mislim o tem? Ali jih ni, kar skoraj ne morem verjeti, ali pa je vendarle bolje biti črn kot gej? Mislim, da je Barrack Obama za ZDA že odgovoril na vprašanje, da je bolje biti črn kot na primer ženska. Hm………
” Odločil sem se, da pri takem referendumu ne bom sodeloval. ”
===================
To je osnovni pogoj, da lahko (skoraj) vse okoli sebe zmerjaš z bebci, in si domišljaš, da si nekaj več.
Mene pa najbolj čudi prepričanje ljudi, da njihov referendumski glas dejansko lahko vpliva na to, ali bodo istospolno usmerjeni ljudje imeli otroke ali ne. Istospolno usmerjeni ljudje so vedno bili in vedno bodo (tako kot je ta pojav moč zaslediti pri mnogo živalskih vrstah – recimo pingvinih, kot sem se nedavno prepričala na lastne oči), prav tako pa so in bodo na tak ali drugačen način prišli tudi do otrok. In ja, res gre za otroke – tiste, ki v takih družinah že živijo in so zaradi neustrezne zakonodaje bistveno na slabšem od otrok iz “normalnih” družin – pa karkoli to že pomeni.
“so zaradi neustrezne zakonodaje bistveno na slabšem od otrok iz “normalnih” družin ”
===========
To ne drži, ker taki otroci so glede pravic na istem kot otroci iz enostarševskih družin, ki so na istem glede pravic kot otroci iz družin z mamo in očetom.
Niso, ker eden od staršev nima roditeljske pravice.
@Horizont: Ker sem len in še nismo porihtali možnosti praznih vrstic v komentarjih Verjetno bo to vseeno urejeno prej kot enakopravnost homoseksualcev.
Poglejmo kaj je bilo “preveč”. Glede na to, da je na prejšnjem referendumu padel že prejšnji zakon, bi moralo biti vsakemu tepcu, četudi je politik šele eno leto, kristalno jasno, da bo ta zakon padel še bolj gotovo, ker so zdaj proti glasovali celo manj konservativni volivci, ki dopuščajo enakost kar se tiče poroke – tudi jaz –, medtem ko se – tudi jaz – ne strinjajo z možnostjo, da bi istospolni pari posvajali otroke, kar bi zakon de facto omogočal. Argument, da otroka težko posvoji celo raznospolni par – češ, kaj šele istospolni – je seveda popolna traparija. Zakaj? Ker s tem že v izhodišču potrdimo domnevo o neenakosti. Prvič, ko bi bil istospolni par zavrnjen, bi zadevo spravili na ustavno sodišče in ko tam ne bi uspelo, še na ESČP.
Ja, to je bilo zame preveč. Pika. Ob opazovanju načina posvojitve, ki sta si ga privoščila Elton John in njegov mož (money, money, must be funny), se mi na primer dviguje želodec. To je nemoralno in, ja, nemoralno bi bilo tudi, če bi bil eden od njiju ženska.
Če si volila za … super. Pred leti sem tudi jaz volil za. Tokrat nisem volil. Hvala za obvestilo, da sem zaradi tega praktično pripomogel k temu, da bomo navsezadnje propadli kot strpna družba in se vrnili v srednji vek.
Ime gejevskega aktivista iz ZDA je Harvey Milk. Sama presodi veličino njegovega boja in kaj vse je moral za to žrtvovati. Politiki, ki so politiki zato, ker je to dobra služba, gejem ne bodo izborili nobenih pravic, ker to sploh ni v njihovem interesu.
@LO: Okoliščine, ki bi privedle do te situacije, so seveda ekstremno malo verjetne (biološki starš zaživi z osebo istega spola, ta pa želi otroka posvojiti, kar je verjetno itak možno samo v primeru, da drugi biološki starš umre, ker mu sicer ne moremo kar odvzeti roditeljske pravice) in seveda se strinjam, da je v tem primeru posvojitev do določene mere povsem upravičena. Tako naj bo torej tudi zapisano.
Zanimivo, jaz napišem samo komentar na to, da bo tak zakon slej ko prej sprejet. Jaz pa upam, da bomo temu eksperimentu (posvajanju otrok v istospolne pare, pa navsezadnje tudi nadomestnemu materinstvu, pa oplojevanju samskih žensk ali pa žensk v lezbičnem paru) morda le ušli. Že sedaj se v ZDA oglašajo otroci oz. mladostniki iz takih parov, kako jim je manjkalo v otroštvu bistveni del identitete, da bi vsaj vedeli kdo so njihovi starši, če jih že ne bi poznali, če že nimajo te sreče da bi z njimi živeli. Čez 20 in več let bo tudi okoli nas (v “napredi Evropi”) že dovolj primerov, ko se bodo pokazale katostrofalne posledice takih dejanj.
Zakaj ne bi torej pri nas preskočili neuspešne poskuse na otrocih? Sem morda prevelik optimist?
Sem pa vesel, da so se v tej kampaniji izpostavili nekateri, ki so živeli v enostarševskih družinah in povedali svoje izkušnjo, občutke. In kljub vsej bedni kampaniji na strani za, pa tudi na strani proti, je bilo tokrat dejansko lahko razbrati veliko več argumentov proti. Zato tudi tak rezultat referenduma.
@Matej
Hvala najprej. Seveda, Milk! Iz glave mi je ušel ta super Pennov film. Ne bom pozabila.
Tvoj odgovor je bil pričakovan, niti malo me nisi presenetil. Strokovni argumenti ali primitivizem so pri tvoji odločitvi igrali obrobno vlogo in popolnoma brez potrebe si jih izpostavil v svojem blogu. Bolj v blagor svojemu boljšemu občutku kot pa čemu drugemu. Primeren naslov bi bil: »Dvema pedroma pa otrok ne dam«. Na primer…
In ravno v tem je bil greh ustavnega sodišča po mojem mnenju. Gre za temo, kjer večine argumenti niti pod razno ne zanimajo. Najboljši in največji strokovnjaki bi lahko po TV, radio, netu delali špage v razlaganju in dopovedovanju, pa bi ne bilo nič drugače. Kot sem rekla, gre za temo, kjer pamet in racionalnost pač odpove, podobno kot pri izbiri fotk za letni koledar, kje bo kdo parkiral, ali je nekomu všeč rdeča pesa in podobno. Če se malo pohecam, pa ne preveč.
Poglej si samo tale nesmisel z Eltonom Johnom, ki si ga napisal. Lepo si poudaril pomen denarja pri zagotavljanju raznoraznih stvari, vendar ti ni jasno, da tiščanje glave v pesek tovrstne probleme še poglablja. Denar vedno išče pot. Še posebej pa v tistih primerih, ko so zadeve nejasno pravno urejene. Že sedaj je povsem izvedljivo, da tudi slovenski gejevski par naredi isto. In se je tudi že zgodilo – vsaj za Marka Žitnika vemo praktično vsi. Nasprotovanje zakonu tega sploh ne rešuje, al kaj?! Saj po slovenski zakonodaji je v Sloveniji surogatno materinstvo že zdaj prepovedano! In tega novi zakon nikakor ni spreminjal.
Je pa dovoljeno surogatno materinstvo marsikje drugje po svetu. Kar je zelo problematično, seveda. Ampak ima prekleto več povezave z nemogočimi ekonomskimi razmerami, v katerih se te ženske znajdejo, kot pa s problemom »pedrov«. Enako namreč marsikdo proda svojo ledvico ali kakšen drug organ, da lahko na primer bolje živi kakšen heteroseksualec na primer. Pa to nima veze s heteroseksualnostjo, ampak z nezmožnostjo izkoreniniti revščino po svetu. Bi pričakovala, da ti bo vsaj to jasno. Nisem še slišala za premožno žensko, ki bi bila surogatna mati nekim tujcem, prav tako pa tudi ne za normalno situiranega moškega, ki bi prodajal svojo ledvico na bolšjaku. Mahhhh…
Kar se tiče boja za enake pravice pred zakonom pa takole. Ja, Milku svaka čast. Svaka čast M.L. Kingu, svaka čast Mahatma Gandhiju, svaka čast Aung San Suu Kyi, svaka čast Nelsonu Mandeli in mnogim drugim. Ampak! V ZDA so Milkovi žrtvi navkljub homoseksualci dobili enake pravice pred zakonom šele letos(!) in to po odločitvi ustavnega sodišča (Supreme Court) in ne po volji volivcev! Ampak! V ZDA so Civil Rights Act dobili šele nekaj dni po smrti(!) M.L. Kinga. Ubit je bil 4.4.1968, zakon pa je kongres sprejel 10.4.1968. Referenduma seveda ni bilo. Vprašanje za naš primer se tukaj zastavlja samo po sebi in ga ni potrebno izreči.
Novi zakon je urejal sporazumno poroko med dvema odraslima osebama (kar se mene osebno tiče bi lahko urejal tud sporazumno poroko med več odraslimi osebami, pa temu pač ni bilo tako). Prav tako je pravno dopustil možnost, da se homoseksualni par postavi v vrsto za posvojitev že rojenih otrok brez staršev. In zakaj naj bi se komurkoli zdel kakršnekoli problem, če po presoji ustreznih služb, za starše otroka izberejo hetero ali homoseksualni par? Menda se ja gre za vsebino, ne pa za obliko, porkaduš! Če ne zaupaš socialnim službam, potem moraš biti mnenja, da se potencialne strokovne zablode dogajajo že sedaj. Ali morda misliš, da se bodo dogajale samo, če bodo v igri tudi homo? Ali se bodo potem povečale? Daj no! Garancij pri ljudeh ni. Pač nismo na knofe in hetero starša nista že kar avtomatičen obet sreče, kot tudi homo starša nista avtomatično leglo nesreče.
Za vsebino odnosa gre, ja. Za tisto, nad čemer si pri enem od zgornjih komentarjev vihal nos. Češ, saj to je pa jasno. A res?! A res?! Če bi bilo delo na vsebini odnosov v praksi jasno, potem bi živeli prekleto drugače. Vsi skupaj. To je približno tako kot vsi vemo, kako se shujša, ali kako se kaj nauči, pa še vedno veselo jemo junk food, namesto sadja in zelenjave in spimo s knjigo pod povštrom, namesto, da bi jo odprli! Vsebina pač ni simpl. Je treba prekleto delati na stvareh, še posebej pa na živih ljudeh (in z živimi ljudmi). In še potem rezultat ni zagotovljen.
Ni treba, da si tako ponosen, ker nisi šel na referendum. Pravzaprav je bilo to bolj dejanje tvoje hipokrizije, če že. Mar bi šel in glasoval proti! V skladu s svojim mnenjem, seveda. »In pika«, če te citiram. Pa ti je bilo najbrž le malo neprijetno, vsaj podzavestno. In temu služi tudi histeričen naslov. Povsem brez potrebe. Tisti moj predlog zgoraj bi bil precej bližje tvoji resnici. Na žalost.
@DAN
Že sedaj se v ZDA oglašajo otroci oz. mladostniki iz takih parov, kako jim je manjkalo v otroštvu bistveni del identitete, da bi vsaj vedeli kdo so njihovi starši, če jih že ne bi poznali, če že nimajo te sreče da bi z njimi živeli.
Tole, kar si povedal, je pa zelo predvidljivo. Na enak način bi seveda lahko našel na tisoče ljudi, ki so se v otroštvu počutili, da jim je nekaj manjkalo, ker so bili njihovi starši revni. Ali so se počutili manjvredne, ker niso bili dovolj privlačni po nekih standardih. Ali so bili njihovi starši premalo izobraženi. Ali so jih zapustili. Ali so bili starši na primer priseljenci. Z velikimi travmami otrok priseljencev se srečujemo kar v realnem času, a ne? Tvoja rešitev za te probleme pa je (če sklepam po tvojem izvajanju): upam, da revni ne bodo mogli imeti otrok; upam, da se »neprivlačni« otroci sploh ne bodo rodili; upam, da ljudje brez ustrezne izobrazbe ne bodo širili genov; upam, da ne bo več obstajal kdo, ki bi zapustil svojo družino; upam, da se ne bo nihče več nikamor priseljeval. Al kaj?! »Izredna« logika, res.
Veš, marsikaj je na svetu takega, da se izredno težko spreminja. Na primer revščina. Sama na žalost nimam nekih ultra dobrih predlogov, kako bi jo dokončno odpravili, da je nobenemu otroku ne bi bilo potrebno izkusiti. Poskušam pomagati po svojih močeh, vendar še vedno premalo. So pa stvari, ki imajo hitrejše rešitve. Tako danes ne slišiš več kaj dosti o šikaniranju pankrtov v Sloveniji, prav tako pustijo na miru tudi neporočene pare. Šikaniranje homoseksualcev je v skladu s temi izkušnjami še kako možno zmanjšati tako rekoč na minimum in njihovi otroci se bodo potem lahko počutili povsem drugače kot danes. Tudi v ZDA, seveda. Saj tudi tam še dandanes ljudje diskriminirajo proti istospolnim in ustavno sodišče je šele letos temu naredilo pravni(!) konec. Ni lahko biti tarča posmeha, ker si pankrt, nezakonska mati, otrok pedrov. Seveda ne in verjamem, da ima marsikdo zaradi tega tudi kakšne travme ali vsaj grenak priokus. Ali ne bi bilo dosti bolje, da ne rečem, dosti bolj krščansko, delati na tem, da se to nagnusno poniževanje ustavi in ustrezno sankcionira? Ne pa da se javno izraža upanje, da »nepravih« ljudi sploh ne bi bilo, zato da bi se kakšen Dan počutil bolj udobno. Bohseusmili!
“Niso, ker eden od staršev nima roditeljske pravice.”
================
Govoril sem, in TI TUDI, o otrokih, ki naj bi bili na slabšem, in ne o enem izmed staršev, ki naj ne bi imel roditeljskih pravic. Skratka iz dobrega/slabega otrok si prav po hinavsko preskočila na dobro/slabo enega izmed staršev, v tem tvojem primeru “priseljenega” starša, katerega pa v enostarševski družini itak ni. Ergo, ker so pravice iz enostarševskih družin izenačene s pravicami iz “normalnih” družin to pomeni, da otroci iz takih družin niso prikrajšani za pravice, ki jih podeljuje država s svojo zakonodajo. Tvoj komentar se torej ni nanašal na pravice otrok pač pa na pravico enega izmed članov istospolne zveze, ki ga pred rojstvom tega otroka še ni bilo v tej zvezi, razen, če ni roditelj tega otroka varal svojo partnerico/ja s svojim istospolnim pratnerjem. ;)))
In še važno, v istospolni zvezi z enim neposvojenim otrokom je samo eden izmed obeh partnerjev lahko roditelj tega otroka. Nekdo, ki se “priženi” ali “primoži” v istospolno partnerstvo z enim otrokom ni roditelj tega otroka.
No ja, hinavka pa res nisem. 🙂 Da se razume – jaz se ne želim opredeljevat do tega, a so homoseksualci kul ali niso. Verjamem, da ima vsak lahko svoje osebno mnenje o tem in to po mojem sploh nebi smelo biti stvar referendumske debate. Dejstvo je, da živemu bitju pač ne moreš prepovedat razmnoževanja in četudi lahko v neskončnost debatiramo o “naravnosti” takega početja, je dejstvo, da so istospolno usmerjeni ljudje otroke pač imajo. In to ne slučajno (iz prejšnje “normalne” zveze). Kar sem želela povedat z svojim komentarjem je direktno opisal bralec bloga, samo da je v primeru stanovanja zadeva malenkost manj tragična. Otrok, ki ima istospolna starša ima 2 starša in ne enega kot tisti iz enostarševske družine. Zaplete se lahko pri dedovanju, pa tudi precej bolj banalnih stvareh kot so obiski v bolnišnicah, govorilnih urah in včasih celo izhodih iz vrtca.
Zanesljivo se da take stvari zakonsko uredit tudi brez da se “uniči” sveti pomen zakonske zveze, ampak meni osebno za takšne tehnikalije dol visi in nisem nič užaljena če sem v zakonu zavedena kot oseba in ne žena.
@Horizont: Ne ljubi se mi debatirat z novo izvedbo Simone Rebolj 🙂 ampak samo tole: ne polagaj mi besed na papir. Če bi zavzel preprosto stališče, da otrok pedrom ne dam, bi že na zadnjem referendumu glasoval proti in udeležil bi se tudi tokratnega in spet bi obkrožil proti. To bi tudi napisal in tako bi me zmerjala samo ena stran, me pa obe 🙂
Osebno sem verjel, da bo zakon sprejet. Ampak to, da ni bil, me vseeno ne čudi. Z normalno kampanjo bi uspel. Včeraj sem gledal nek pogovor z Vesno Vuk Godino in z njo se skoraj 100-odstotno strinjam.
Zaradi tistih 100-500 homoseksualnih parov se je Slovenija razdelila. Kot da je to največji problem sedaj.
So problemi ki so veliko bolj pomembni, a mi se ukvarjamo s tem. Sramota!
Takoj bi lahko sprejeli zakon, v katerem bi bilo pojasnjeno, da ne smejo posvajati otrok. Ampak ne, tega pa seveda ne sprejmejo.
@Matej
Če se ti ne ljubi polemizirat, tudi prav. S tem seveda ne poveš dosti o meni (ali Simoni Rebolj), zato pa toliko več o svojih neargumentih. Itak nisem pisala komentarja, ker bi mislila, da bom tebe osebno prepričala v karkoli. Zdi se mi pa včasih potrebno napisat kaj, ker berejo še drugi ljudje. Da ne bo preveč hipokrizije brez odziva ostalo.
BTW, lepo bi pa bilo, če ne bi zavajal še za slovo. Ni na mestu. Seveda si prejšnjič lahko glasoval za, saj zakon posvojitev sploh predvideval ni, a ne? In sva spet pri tistem mojem predlogu za naslovu tega bloga.
Če ti ni odveč, nalimaj link od pogovora z Godinovo. Me zanima, kaj je povedala.
Dragi Matej,
sem gay in reden bralec tvojega bloga.
Razumem, kar želiš povedati, ampak zavedati se moraš, da je včasih težko soditi manjšino, če se nikoli nisi znašel v njeni koži.
Gayem je življenje od že rojstva zelo težko. Od zasmehovanja v šoli, zakritega ali odkritega gnusa znancev do zavračanja družine. Čisto zaradi statistike je vsaj 10x težje spoznati partnerja. Če ga, se šele začnejo formalni problemi.
Midva z dolgoletnim partnerjem recimo prvič kupujeva večje skupno stanovanje. Jaz izhajam iz zelo tradicionalne slovenske družine. Oče je sicer relativno normalno funkcionalen alkoholik in me je skoraj vsaj dan poniževal, zasmehoval in maltretiral, mama pa je tipična slovenska mati, ki vedno izhaja iz dejstva, da je moža vedno treba brezpogojno spoštovati in ubogati. Samo predstavljal si, kaj bi se zgodilo, če resno zbolim ali umrem. Partnerja bodo starši zagotovo popolnoma ignorirali in pobrali vse moje premoženje. Iz razpisa stanovanjskega sklada sva recimo izpadla, ker sva bila tretirana pod “F-družina drugo”.
Zaenkrat se da veliko stvari rešiti z zapletenimi in dragimi pogodbami, ki pa ne smejo biti v nasprotju s slovenskimi zakoni, ki vsaj na 80 mestih odkrito diskriminirajo gaye.
Tudi kar se tiče starševstva, lahko pogledaš z drugačnega vidika.
Jaz sem vse svoje otroštvo preživel v tradicionalni družini in skoraj vsaj dan je bil zaradi očeta nočna mora. Po drugi strani sem zadnje čase spoznal en gay par z otrokom in več lezbičnih parov z otroci. Gay paru je deklico prostovoljno rodila Američanka, ki jima je hotela pomagati. Nikoli v življenju nisem videl toliko ljubezni in predanosti otrokom, kot v teh družinah. Predstavljaj si, v kakšnem konstantnem strahu živijo, kaj se bi zgodilo, če gre z otroci ali partnerjem kaj narobe.
Tudi glede Eltona Johna nimaš prav. Najbrž se ti gnusita, tako kot večini Slovencev, ker sta stara, poblajhana in popedruljena. A si morda videl dokumentarec na TV Slovenija o deklici Zori, ki jo v Ameriki krasno vzgajata dva starejša Slovenca? Mimogrede, če se prav spomnim: punčka je bila iz indijanske družine, in par, ki bi jo moral dobiti pred njima, jo je zavrnil, ker je bil oče črnec. Noben se ne sprašuje o posvojitvi otrok, ko jih posvoji lep straight par, npr. Brad Pitt in Angelina Jolie.
Toliko z moje strani. Sem veliko premišljeval, če sploh kaj napišem. Pa se mi zdi, da imaš poleg taletna za pisanje tudi dobro srce in morda lahko premisliš kakšno stvar tudi drugače.
Če ti kaj pomeni, mene nisi prepričal niti z enim stavkom.
@RIKI
Se opravičujem, komentar ni bil namenjen tebi.
Ojoj, ojoj.
Če misliš, da ste geji edinstveni v tem, da vam je v mladosti težko …. Niste.
Ostalega pa sploh ni vredno komentirat. Smo vse že slišali v kampanji za.
Nov predlog brez posvojitev in umetne oploditve
http://www.vecer.com/clanek/201512226170875
Aktivist Miha Lobnik je vložen predlog zakona komentiral kot “državotvorno dejanja v okoliščinah, kakršnih smo”. “To je dober način, kako odpraviti pomemben del neenakopravnosti parov istega spola,” je ocenil. “Resda v tem trenutku zakon mora upoštevati nedavno izraženo voljo volivcev na referendumu in zato ne izenači simbolnih vidikov, a ker Slovenija v tem trenutku na tem področju resno zaostaja za primerljivimi državami, bi bilo zanjo najbolje, da ta zakon hitro sprejme in posveti pozornost ostalim pomembnim izzivom, ki jo še čakajo,” je rekel Lobnik.
Če ti kaj pomeni, mene nisi prepričal niti z enim stavkom.
“Brez skrbi, do spremembe bo prišlo slej ko prej. Hitreje bo, če se bomo obnašali normalno in če bomo tiste, ki so proti, ne samo slišali in zmerjali, ampak tudi poslušali.”
___________________
Moje mnenje … tisti, ki so PROTI niso sposobni slišati in razumeti.
Grdih besed in zmerjanja pa je bilo prav z njihove strani tokrat toliko, da se mi še danes bruha, če pomislim na to.
Seveda bo prišlo do spremembe in prav je tako; samo bo zadnjo besedo imelo sodišče … ker prepričati prepričanega slovenčka je misija nemogoče. 🙂
@bralec bloga:
Všeč mi je tvoj zapis, ker kaže jasno potrebo po tem, kako pomembno je urediti pravni, socialni in ekonomski status homoseksualnih parov. In če bi se ZL šlo dejansko za to, bi predlagali tak zakon, ki bi upošteval voljo ljudstva izpred vsega treh let, ne pa, da so na to vezali še toliko drugih reči, ki v današnji družbi očitno še ne gredo skozi.
Tudi jaz sem otroštvo preživela v tradicionalni družini in z razliko od tebe, sem bila res srečna. Imam očeta, na katerega se lahko še danes zanesem, ki predstavlja tisti nepopustljivi močni, strogi in hkrati ljubeč lik, zaradi katerega sem danes samozavestna ženska. In imam čudovito mamo, vir topline in neizmerne ljubezni, ki me je naučila, kako pomembni so medosebni odnosi. Tudi z (občasno prestrogim) očetom. 🙂 Z možem imava pet otrok in zanimivo, tudi jaz v uradnih obrazcih spadam v kategorijo “DRUGO”, ker je danes presneto težko razumeti, da še obstaja poklic “gospodinja” (tega torej danes v večini obrazcev ni več, v uradnih dokumentih sem “zaposlena na CSD” :D, ker imam urejen status matere (vsaj) štirih otrok in mi država plačuje minimalne prispevke za pokojninsko dobo), kaj šele “gospodinja z univerzitetno izobrazbo”. Tudi jaz se, podobno kot marsikateri homoseksualni pari, večkrat počutim kot da ne spadam v to družbo: ljudje neprestano štejejo otroke, ki hodijo ob meni, in večina jih zavija z očmi, malo je spodbudnih nasmeškov. In ja, tudi med mojim sorodstvom je nekaj takih, ki me ne sprejemajo zaradi moje, najine odločitve za veliko družino. Bizarno je, v kaj se današnji svet spreminja, koliko nestrpnosti je do drugačnih, do “ven štrlečih”, s tem, da je bilo še pred 50-imi, 100-leti čudno, če nisi imel vsaj toliko otrok, kot jih imam jaz danes. In so te zaprli, če si živel v homoseksualni skupnosti, kot ti.
Sama sicer nasprotujem posvojitvam v homoseksualne skupnosti prav zaradi svoje izkušnje: ker vidim, kako pomembno je za otroka, da ima zgled očeta in matere, v vsej njuni naravni različnosti, ker je doprinos tega, da sta starša različnega spola in naravnih, s tem povezanih danosti, po mojem mnenju neprimerljiv s tem, da sta oba starša istega spola. Razumem, da v homoseksualnih zvezah nekdo izkazuje bolj ženske in drugi bolj moške lastnosti (še dodatni dokaz, kako pomembna sta oba spola!), vendar sem prepričana, da je to za večino otrok, ki so posvojeni v takšne skupnosti, premalo in jim lahko povzroči doživljenjske težave. In zavedam se, da nimajo vsi takšne sreče v življenju, kot sem jo imela s svojimi starši in in jo imam sedaj s svojim možem in družino, zato ne razumem, zakaj bi nekaterim otrokom že a priori vzela možnost do obeh staršev, do te jasne ločnice med spoloma, do raznospolne družine. Tukaj ne gre za to, ali homoseksualni pari premorejo dovolj ljubezni za vzgojo, o tem ne dvomim, ali za razbite heteroseksualne družine, gre za neizmerljiv zgled raznospolnih staršev in tega, kako to oblikuje večino otrok (kot obstajajo ljudje, kot Jure, ki mogoče očetovskega lika ne bi pogrešali, večina pač). Zakaj bi nekomu že v samem startu odvzel enega od staršev in ga povrh še odrezal od njegovega sorodstva, takega ali drugačnega?
@Horizont: Pravzaprav ne da se mi ne ljubi, nimam časa. Te debate me strašansko dolgočasijo, poleg tega pa ne pripeljejo nikamor. Še posebej ne zato, ker nočeš poslušat. Odmevi od 4:15 naprej
@Bralec bloga: Veseli me, da si se oglasil in seveda mi je jasno, da se geji srečujejo s strašanskimi težavami, ki jih je vsekakor treba urediti. Na vse kriplje si prizadevam razložiti, da se je to urejalo na napačen način, torej z vso silo in v popolnem nasprotju z ljudskim mnenjem. Velike bitke majhne vojske lahko pripeljejo do velike zmage, a bolj verjetno bo prišlo do velikega poraza. Precej bolj smotrn bi se mi zdel gverilski boj. Ta zakon je bil čisti politični marketing – ne samo Aleša Primca, ampak že v izhodišču ZL.
Na tnalu je bilo veliko, a dobili niste prav nič – po krivdi predlagateljev samih in podrhaljene množice z obeh strani -, namesto da bi lahko vsaj v miru živel, ker bi zaradi kaj vem kakšnega birokratskega statusa, ki pač res ne bi bil “zakonska zveza”, prišel do stanovanja in se ne bi bal za dediča. Absolutno se strinjam, da je to grozna krivica in če prav razumem, je država tudi zavezana, da to krivico v kratkem odpravi.
Argument o razsutih raznospolnih družinah in vzornih istospolnih je , oprosti, za lase privlečen. Obstaja tudi ogromno vzornih raznospolnih družin. Dvomim, da bi bila porazdelitev po istospolnih družinah bistveno drugačna. Pred časom me je šokirala zgodba o geju, žrtvi svojega partnerja, ki ga je psihično in fizično zlorabljal na popolnoma enak način kot se to dogaja pri raznospolnih parih. To me je šokiralo.
Elton John in njegov fant se mi ne gabita zato, ker sta geja, ampak zato, ker sta si otroka naredila. Nista posvojila sirote, ampak sta si ga kupila. To je odvratno. Tudi, če to naredi raznospolni par, da se razumeva. Navajam ju kot izvrsten primer slabe reklame za geje.
Vesel sem, da si se oglasil.
@Vesela Marela Debela
Lepo je slišati za spremembo še kakšno lepo družinsko zgodbo. Mora reči, da sem vas z veseljem prebrala. Imam pa nekaj pripomb glede vaših zaključkov.
Imam očeta, na katerega se lahko še danes zanesem, ki predstavlja tisti nepopustljivi močni, strogi in hkrati ljubeč lik, zaradi katerega sem danes samozavestna ženska. In imam čudovito mamo, vir topline in neizmerne ljubezni
Razumem, da v homoseksualnih zvezah nekdo izkazuje bolj ženske in drugi bolj moške lastnosti (še dodatni dokaz, kako pomembna sta oba spola!)
Vidite mogoče problem tudi sami? Govorite o liku, ki je tak in tak. Ali pa ni, kot je opozoril Bralec bloga. Govorite o viru, ki je tak in tak. Ali pa ni, kot je opozoril Bralec bloga. Govorite o ženskih in moških lastnostnih (karkoli is že kdo predstavlja pod tem), ki se manifestirajo v ljudeh. Spontano in, kot ugotavljate sami, ne glede na fizični spol posameznika. Tako, da je vaš zaključek v oklepaju s klicajem precej neskladen, če ste se navezovali na fizični spol.
Nisem ena od tistih, ki bi mislila, da smo moški in ženske povsem enaki. Kot tudi ne mislim, da so stari in mladi enaki. Kot tudi bogati in revni niso. Kot izkušeni in neizkušeni niso. Kot bolni in zdravi niso itd. Saj razumete, kajne? Nismo enaki, vendar si pa vsaj jaz ne želim živeti v družbi, kjer tudi formalnopravno šikanirajo drugačnost.
Nisem naivna in vem, da je diskriminacije povsod veliko. Vi pravite, da so celo velike družine pod udarom. Jah, zelo žalostno, a ne. Ampak ali lahko kaj drugega pričakujete? Saj smo preteklo nedeljo videli, kako se večina ljudi obnaša do drugačnosti: ignorantsko ali pa odklonilno. Vedite, da bi se našlo cel kup ljudi, ki bi se spravili na vas in vam dopovedovali, kako neodgovorni ste, če bi se –bohnedaj-vama z možem zgodilo, da bi zašla v ekonomske težave in zaprosila za pomoč. Si lahko kar zamislim očitke, ki bi leteli proti vam: kaj vam je bilo treba toliko otrok naštepat, kako zajedate zdaj druge, kaj še niste slišali za kontracepcijo in podobna »leporečja«? Popolnoma isto solijo danes homoseksualcem, češ, saj se lahko poročijo, samo naj vzamejo osebo nasprotnega spola. Oziroma, da jih ne bo nihče diskriminiral, samo normalno (beri: povprečno) naj se obnašajo. Ojoj, kakšna hinavsko zlobna logika.
Napisali ste, da ne želite nobenemu otroku a priori vzeti mame in očeta. Sklepam, da ste mislili, da nobenemu otroku ne želite a priori vzeti dobrega očeta in dobre mame (popravite me, če se motim). Pravzaprav ste najbrž mislili na dober lik trdnosti, zanesljivosti in dober vir topline, ljubezni itd, mar ne?
Spoštovana gospa, to otrokom želimo in privoščimo vsi dobromisleči. Na našo veliko žalost pa ni možno s samo oblično strukturo družine tega doseči. Nikoli ni bilo in najbrž nikoli ne bo, razen če bodo ljudem v možgane naložili algoritme obnašanja, ki bodo garantirali uniformnost (vsaj do kakšnega virusa haha). Tega torej ne moremo uzakoniti, ker ni v naši moči. Kot že sama zgoraj »na pol« ugotavljate, so lastnosti kot so trdnost, zanesljivost, strogost, toplina, ljubeznivost vendarle porazdeljeni med ljudi in ne nujno po spolu. Ali obstajajo razlike med hetero in homo družino? Verjetno nekatere obstajajo, ja,… vendar obstajajo razlike tudi med družino izobraženih in manj izobraženih staršev, revnih in bogatih staršev, katoliških in ateističnih staršev itd. Mislim, da lahko razumete. Družine pač niso vir zadovoljstva zaradi oblike (joj, prejoj), ampak zaradi vsebine odnosov. Vsebina pa menda ja ni nujno vezana na spol, socialni status, izobrazbo, videz alikajješe? Seveda ne. Na žalost. Ker bi bilo dosti enostavneje, če bi že sama oblika določala vsebino. Dosti enostavneje. Pa ni!
Ne vem, kako si lahko ljudje delate utvare, da zdaj ste pa preprečili posvojitve istospolnim parom in s tem olepšali življenje otrokom. Pa saj posvojitve so že po sedanji zakonodaji možne, to je bilo povedano ničkolikokrat! Že sedaj je, z malo pomoči tujine, možno – po Matejevemu najbolj spornemu scenariju Eltona Johna – tudi surogatno materinstvo (kar je lahko tudi problematično v primeru težke ekonomske stiske matere). Edino kar bi se spremenilo je, da bi se dva istospolna lahko skupaj postavila v vrsto za posvojitev otroka v Sloveniji (ker v tujini lahko marsikje posvajata tudi danes). In edino(!) pri uradnih posvojitvah se preverja, če je nekdo za starševanje sploh primeren. Sicer teh preverb ni! Vsak je lahko starš, mar ne? Tudi homoseksualec, kar sploh ni samo po sebi problematična varianta. Tudi narkoman, kar je problematično. Tudi pokončna osebnost (zanalašč sem ukinila spol), kar je super. Tudi nasilna, črna duša, kar je grozno. Edino pri uradnih posvojitvah so preverbe in postopki! In namesto, da bi ljudje, ki se jim zdi dobrobit otrok nad vse, to po logiki podprli, so se šli javno izreči za »sivi trg«. Bohpomagaj, no!
Zakaj bi nekomu že v samem startu odvzel enega od staršev in ga povrh še odrezal od njegovega sorodstva..
Gospa, vidite v lastnem izvajanju kakšen problem? Jaz ga. Če vas samo povzamem v sklepanju: zakaj bi v primeru, če sta starša (eden biološki, oba pa socialna) homoseksualna, otroku vzeli pravico do sorodstvenega razmerja s socialnim staršem? Mogoče drugega biološkega starša ni več, mogoče je odšel, mogoče je neznan…saj v primeru, da je prisoten, posvojitev itak ni možna. Razumete zanko, v katero ste se ujeli? V bistvu po vaši logiki zlahka naredite veliko krivico otroku, ki je že tukaj. Že obstaja. In je ravno tako vreden ljubezni kot vaši. Ne moremo vsi imeti družine kot je vaša. Ampak dopustite drugim možnost, da si poskušajo ustvariti čim boljšo.
S tem bom zaključila svoje pisanje na to temo. Ni moj namen, da bi se do neskončnosti prepucavala, še posebej, če ni cilj komentiranja skupno iskanje najbolje argumentiranih odgovorov. Svoje mnenje sem povedala in ga tudi utemeljila. Kaj drugega ne morem več dodati, razen, da vam vsem skupaj zaželim vesel Božič in srečno v novem letu.
Matej, hvala za link.
Horizont. Super si!