V tednu pred dnevom žena me je presenetila srdita agitacija proti nekemu festivalu, ki naj bi ženske učil kako naj bodo ženske. Feministke, lezbijke in ultra liberalke – ne spomnim se, d abi v debato posegali moški – so navsezadnje dosegle, da je organizatorka festival odpovedala. Bo že držalo, da je ženski največji sovražnik … ženska. Tudi v boju za pravice žensk.
Pogrom proti popolnoma neškodljivemu in programsko precej zmedenemu festivalu je bil podobno aboten kot hkratni pogrom proti spremembi zakona o zakonski zvezi. To je dokaz, da liberalni del slovenske kritične javnosti ni nič bolj strpen kot slovenska konservativna javnost. V zvezi s festivalom bi pričakoval kulturen dialog in sprejemanje drugačnosti – tako sprejemanje drugačnih moških in žensk kot tudi sprejemanje razlik med ženskami in moškimi. Torej: sprejemanje ne glede na to, ali so homoseksualni in ne glede na to, ali želijo ohraniti ženstvenost oziroma moškost.
Da si homoseksualci ali samske ženske želijo imeti otroke in da jim to tudi dovolimo, se meni osebno zdi bizarno, kar pa še ne pomeni, da bom na ulici mahal s transparenti ali na Facebooku s podobno debilnimi citati dokazoval kako da sem še bolj strpen od ostalih. Res pa je, da se nas spremembe zakonov, ki utegnejo imeti določen vpliv na prihodnost družbe, tičejo dosti bolj kot nepomemben festival, za katerega sploh ne bi izvedel, če del ženske populacije ne bi podivjal.
Če nekateri emancipacijo vzporejajo z zanikanjem ženstvenosti, češ da je ženstvenost – ali moškost – konstrukt, to še ne pomeni, da imajo legitimno pravico za verbalni in medijski pogrom nad tistimi, ki razmišljajo drugače. Če ženske svojo vlogo v družbi dojemajo konservativno, je to njihova stvar. In pravica. Njihova pravica je tudi, da se združujejo in da svoje vrednote promovirajo, seveda strpno do tistih, ki razmišljajo drugače. Ženske, ki so pripravljene plačevat kotizacije za tečaje, kjer jim na srce polagajo, da morajo več energije kot karieri, posvetiti družini, in jih učijo ličenja ali hoje v visokih petah, imajo za to enako pravico kot ženske, ki na okroglih mizah razglabljajo o pozitivnih vidikih brisanja mej med spoloma.
Osebno zavzemam stališče, da je težnja po brisanju mej med spoloma popolnoma zgrešen koncept zagotavljanja enakopravnosti med spoloma, ki skuša uničiti tisto, kar družbo pravzaprav bogati. In kot zna povedati predvsem marsikateri liberalec, vsako družbo bogati različnost. Zato sem proti enakosti med spoloma, enako kot absolutno zagovarjam enakopravnost med spoloma. Nobenega razloga ni za to, da bi vsa gospodinjska dela opravljale ženske, da bi za enako delo dobivale manjše plačilo ali da bi jih omejevali pri izbiri poklica, če dosegajo enake absolutne rezultate kot moški. V vojski, na primer, zahteva po enakih kriterijih za vse lahko vpliva na enakopravnost, saj lahko službo dobijo samo ženske, ki dosegajo enake kriterije kot fizično praviloma – in ne nujno – močnejši moški. Plastično razloženo: na fronti bi imel ob sebi raje močno žensko kot šibkega, feminiziranega moškega, kakršnih je v skladu s paradigmo enakosti med spoloma čedalje več.
Seveda je spolna vloga konstrukt vzgoje oziroma družbe, v kateri živimo. Ne vem pa zakaj bi bilo s tem karkoli narobe. To lahko problematizirajo samo tisti, ki se zaradi kompleksov ne počutijo dobro v svoji koži, kar ob slabem razumevanju razlike med enakostjo in enakopravnostjo zapakirajo v neko sociološko teorijo dvomljivega dometa. Zahodna družba ima, objektivno gledano, vsega dovolj, zato si izmišljuje koncepte, ki nimajo nobene zveze z naravno logiko. Zanikajo tisoč let stare in, resnici na ljubo, pogosto tudi zastarele dogme, a po drugi strani zanikajo tudi osnovne naravne zakonitosti. Primer? Sociopati, nesposobni življenja v družinski skupnosti – naj bo homoseksualna ali raznospolna –, zahtevajo človekovo pravico do umetne oploditve. Ko bomo to dovolili samskim ženskam, v luči enakopravnosti ne vidim razloga, zakaj iste pravice ne bi dobili še samski moški. Konec koncev je princip isti, samo da je treba poiskat še nadomestno mater. To imam za očitno zlorabo medicine v namene človekove sebičnosti.
4 komentarji
Ha ha 😀 spomnil si me na ta legendarni prizor:
http://www.youtube.com/watch?v=hUBAx8jbYNs
Vedno bo aktualen!
V temle filmu je vse aktualno.
Malo sem prebral v zvezi s tem na netu. Postavlja se mi vprašanje, kdo je zdaj homofob?
Očitno homofobi postajajo feministke, lezbijke in ultra liberalke…