Kolesarski svet se smeji novici, da za belgijsko prokontinentalno ekipo Sport Vlaanderen – Baloise ne bodo več smeli dirkati pravi moški. Ker sem ob Simonu Geschkeju, ki si celo lasti blagovno znamko moške kozmetike, eden glavnih promotorjev brad med kolesarji – nek proizvajalec grooming-izdelkov me prek Instagrama neutrudno nagovarja, naj postanem njihov ambasador, s čimer bi se lahko verjetno končno opredelil kot modna blogerka –, je prav, da pristavim svoj bradati pisker.
Foto: Tit Košir
Športni direktor Walter Planckaert – danes je težko verjeti, da je možakar zmagal Amstel Gold Race, Dirko po Flandriji, E3 Prijs Vlaanderen, etapo na Touru in dvakrat Kuurne–Bruselj–Kuurne, je zapisal: »Smo kolesarska ekipa, v kateri dirkajo kolesarji, ne motokrosisti ali ragbisti. Smrkelj in ostanki hrane v kolesarjevi bradi sredi dirke, to je grdo.« Kdor bo gojil brado, pravi, naj si poišče drugo ekipo.
Seveda se strinjam, smrkelj in ostanki energijskih gelov na kateremkoli delu telesa so videti grdo. Med vsemi prednostmi, ki jih prinaša brada kolesarju, to so predvsem estetika, zaščita pred vetrom ter izolacija v mrazu in vročini, sta edini resni težavi usekovanje in konzumiranje gelov ali banan – kar je sicer izziv tudi v civilnem življenju.
Vseeno je Planckaertova izjava pretiran debilizem, da bi jo sploh lahko jemali resno in ne da bi skušali raziskati kontekst tako slaboumnega nakladanja. Sploh, ker bi Planckaert svojim kolesarjem dopuščal 5 o’clock shadow v času klasik, ko bi lahko bili preutrujeni, da bi si vzeli pet minut časa za britje. Lepo vas no prosim! Če smo že pri estetiki, je pravi izraz zanemarjenosti ravno neobritost kot domnevni izraz moškega seksipila. Ali imaš brado ali pa nič!
Poleg tega ima človek, ko v živo vidi kake hribolazce brez sončnih očal, pogosto občutek, da je na dirki mladincev, in če bi bil športni direktor jaz, bi kvečjemu predlagal – in seveda ne zahteval – obratno. Tudi zato, ker bradači vzbudijo občutno več medijske pozornosti … sploh, če jim z brade visi smrkelj.
Bi bilo pa zanimivo opazovati reakcije javnosti, če bi si nek športni direktor ženske ekipe izmislil, da za njegovo ekipo ne bi smele voziti kolesarke s kratkimi lasmi ali če bi direktor nekega podjetja izjavil, da ne bodo več zaposlovali prekomerno težkih žensk, češ da je to – grdo. Ko gre za diskriminacijo žensk, so vatli pač drugačni, čeprav gre za isto zadevo, ki se dotika samo bradačev, kratkolask in debelušk: ali bodo smeli opravljati delo ali pa jim bo to nekdo prepovedal, čeprav brada, kratki lasje in prekomerna teža ne vplivajo na sposobnost opravljanja poklica. Jaz, na primer, opravljam nalogo priprave kolesa za fotografiranje enako kakovostno, kot če bi bil golobrad.
Foto: Tit Košir
Lahko pa tako bizarnim prepovedim rečemo kodeks podjetja in se nehamo razburjati, kajne?
4 komentarji
Sam res, to o smrklu. A te nič ne moti? 😆
Ob prebiranju naslova članka, sem vedel, da se slej ko prej oglasiš;) Mogoče bi bila boljša promocija, poziv kolesarjem, da upoštevajo rdečo luč na semaforju.?
Dobro jutro g. Zalar,
aerodinamika, aerodinamika……to je imel v mislih trener, pa verjetno ni hotel reči, ker ni bil prepričan, če bodo varovanci razumeli………
Sem imel nekaj časa krajšo brado, pa sem jo pospravil, imel sem občutek, da me dela starega, pa še čudno rjavo-rdečkaste barve je bila. Odšla je na smetišče zgodovine.
Brada in pravi moški – hm, kaj pa je pravi moški? Včeraj sem bil na teku v Medvodah. Morda so pa to pravi moški? Pa smo bili tako različni. Mladi, stari, debeli, suhi…..pa še ženske so bile vmes…..ampak bilo je pa lepo.
Moje mnenje je – če obriješ brado, boš hitrejši na kolesu in bolj resen!
Pozdrav,
Stane Debevec.
Brez brade ne bom na biciklu niti malo hitrejši. Pa tudi če bi bil. Hitrejši bi bil tudi, če ne bi pil piva in jedel zaseke. Pa se tudi temu ne bom odpovedal.