Maratonska revolucija je v Ameriki vzplamtela že pred štiridesetimi, petdesetimi leti, ko v Sloveniji ni tekel nihče, ki za to ni imel prekleto dobrega razloga. Še pred dobrimi dvajsetimi leti je bilo tako. Zdaj je drugače. Če ne tečete, morate imeti prekleto dober izgovor. Zadnji konec tedna v oktobru teče več kot odstotek vseh Slovencev. Ker je kul. Marko Roblek pa je tekel, še preden je bilo kul.
Dolgolasec teče še pred revolucijo
Tekel je kljub temu, da za to ni imel dobrega razloga ali izgovora. V eno od kolumn v reviji Tekac.si je napisal: »Eno leto sem se podil po gozdovih in travnikih, preden sem si upal ubrati korak po asfaltnih lokalnih cestah. Debelo so me gledali; najprej domači, potem pa vsa soseska. Kot nekakšen vaški posebnež (povrhu vsega sem bil še dolgolas) sem vsak dan vznemirjal babice na njivah in njih hčerke in sinove v mimo vozečih avtomobilih. Mar res nimaš kaj drugega početi, so me večkrat nejevoljno spraševali.«
Z današnje perspektive, ko je postal tek del slovenske rekreativne identitete, se ta sestavek bere, kot da bi Roblek na hrbtu nosil šest ali sedem križev, a ima v resnici komaj dobrih štirideset let. Vmes se je pač z zamudo zgodila tekaška revolucija še v Sloveniji in zdaj se zdi, da vsi tečemo že od nekdaj. In da o teku vsi vemo vse.
Tek je zabava
Marko Roblek pa ne le teče, ampak tudi organizira, razmišlja in piše. Z Vitezi dobrega teka organizira Nočno 10ko in izlete na velike mestne maratone. Promoviral je bosonogi tek. Promoviral je paleo dieto. Promoviral je minimalizem. Promoviral je tek v maskah na maratonih, kjer vsi vzamemo vse preveč zares. In ne le promovira, to tudi živi in o tem piše.
Lahko bi postal pokroviteljski, vsem všečen guru množic, a ni tak in tega niti ne poskuša. Množicam raje naravnost in pošteno pove, kar jim gre in kaj si misli o teku ter še čem. In verjetno ga prav zato čislajo tudi množice. Samo Rugelj je v predgovoru zadel, ko je zapisal, da je Marko Roblek »Rolling Stones slovenskega teka«. Tak je. V teku ne išče višjega smisla, ampak zabavo, vedno zabavo. Pred maratoni srka pivo in reže klobase.
Sedem let, 42 spoznanj, ducat potovanj in sto nasvetov
Pogosto sem kriv pretiravanja in preveč resnega pristopa, a vem, da mora biti rekreacija rock ’n’ roll, da zraven sodijo pivo in klobase in zabava. Zato mi je bilo v veselje urediti zbirko njegovih kolumn, potopisov in tekaških nasvetov, ki sem jih bil že enkrat uredil v preteklih sedmih letih, kolikor on že piše, jaz pa urejam.
Roblek pove kar si o teku misli. Ne rečem, da tudi on ni sem in tja sentimentalen, ko na primer piše o poroki z Ljubljanskim maratonom ali o teku kot intimnem, romantičnem in erotičnem dejanju. Toda, človeku, ki bos preteče Berlinski maraton – in še marsikaj – ter to tako doživeto in brez olepševanja opiše, to, kot včasih enako sentimentalen športnik, zlahka odpustim in z njim spijem pivo ali več ob debati o teku in smislu življenja.
Debato bova udarila tudi jutri, 17. 4. ob 18. uri v knjigarni Konzorcij. Vabljeni! Če boste jutri kupili knjigo, boste zraven dobili še kremšnito. Kdor ne bere, naj ne je. In kdor teče, naj tudi bere.
Zagret za tek: 42 spoznanj bosonogega viteza
Avtor: Marko Roblek
Založba: Aktivni mediji d.o.o., 2019
Mehka vezava, 284 str.
Cena: 19,90 EUR
Brez komentarjev