Ljudje me pogosto sprašujejo kje dobivam ideje za svoje zapise in odgovor je preprost: ideje mi ponuja življenje samo. Ampak marsikatera se porodi prav za šankom: ne zato, ker bi bil pijan, takrat praviloma nimam dobrih domislic ali pa šinejo iz glave še hitreje kot so vanjo prišle, ampak zato, ker je šank srečevališče, ki omogoča spoznavanje vseh sort ljudi, s kakršnimi se sicer v svojem delovnem okolju ali v krogu prijateljev in znancev ne srečuješ.
Od dobrega bifeja pričakujem solidno kavo, zadovoljivo izbiro piva, zgovorno osebje, dobro glasbo, ki je ne prekinjajo debilne reklame in še bolj debilni radijski voditelji … in korekten šank. Ampak kaže, da točilni pult postaja še skoraj redkejša dobrina od profesionalnega strežnega osebja. Najprej so nehali nameščati prečke, na katerih počiva noga. Potem so ukinili barske stole. Potem so začeli izdelovat pulte nevarnih oblik, ob katerih tvegaš težjo poškodbo kolena tudi, če še nisi popolnoma pijan. In nazadnje … so začeli na pult odlagati vso mogočo kramo. Dražji, kot so sendviči, manj je prostora na točilnem pultu, ki ni več namenjen šankiranju, ampak odlaganju časopisov, rogljičev, pladnjev, rož, oglasnih letakov za izdelke in storitve, ki z gostinsko dejavnostjo in lokalom nimajo ničesar skupnega, sadje in podobno, tako da na tem oglasno-razstavnem prostoru včasih ni dovolj prostora niti za skodelico espressa.
Fenomen propadanja šankov je po svoje razumljiv in sovpada s propadanjem zdravih medosebnih odnosov. Kdor je včasih sam prišel v bar, je družbo vedno našel za šankom in če že ni bilo pijančkov, je klepetal z natakarico. Zdaj, ko celo pijanci raje buljijo v telefon, dobre stare beznice z lepljivimi šanki iz rostfraja propadajo s hitrostjo slovenskih cest, v zameno pa dobivamo lounge bare s pohištvom iz umetnega ratana.
Menim, da bi morali pajzle zavarovati kot kulturne spomenike lokalnega pomena. Najraje z natakaricami vred. Hočemo borosanke za vsakim šankom! Bolje to kot natakarji, ki mi ponujajo jutranjo kavico in se, medtem ko naročam, igrajo s prekletimi pametnimi telefoni, povezanimi z davčnimi blagajnami.
10 komentarjev
Tudi dobrih kelnarc je vedno manj 🙂
Ampak res. Šanki izginjajo skupaj z klientelo. Ti pametni telefoni so čist zjebal komunikacijo med ljudmi. Smo znali tudi več kot deset ur za šankom stati, pa toliko smo jih razdrl, da jih sedaj v enem mesecu ne sestavimo. Danes pa edino še v kakšni vaški gostilni najdeš soliden šank-
V naši vasi niso izginili samo šanki, tudi bifejev ni več!
Vem, da je to stvar okusa (in da gredo tozadevna slovenska merila iz totalne riti direktno v greznico), ampak dobre kave v Slovenistanu preprosto ne dobiš. Nikjer in v nobenem tipu lokala. Še tam, kjer je surovina dobra, je ne znajo pripraviti. Razen izjem, seveda, ki potrjujejo pravilo in so redkejše od poštenih politikov.
Mimogrede, veliko boljšo kavo dobiš v Italiji takorekoč v vsaki naključni, na slepo izbrani beznici sredi ničesar.
p.s.
Slovenija razglašena za drugo najbolj dekadentno državo (članek na MMC TRV SLO)
http://www.rtvslo.si/zabava/zanimivosti/slovenija-razglasena-za-drugo-najbolj-dekadentno-drzavo/370697
Iz tegale zapisa lahko uganem kje si bil, me prav zanima če imam prav! Antonov Lounge Bar v BTC?
@ filmoljub – kok morš bit pa ti tečen, da ti nobena kava ni dobra. Zakaj si jo ne skuhaš doma po svojem okusu?
In šele potem pejt med folk.
Če ti nekaj ni (preveč) všeč, si torej “tečen”? Zanimiva definicija, zelo lepo pristaja slovenceljskemu nacionalnemu značaju. Kavo si pa seveda kuham sam doma, brez skrbi. Če kdo kje naleti na res dobro, se pa priporočam.
JAz tudi tebe pogrešam, Matej 😉
@Teycha: V bistvu nisem imel v mislih nobenega posebej. Antonov Lounge Bar se že sliši obupno, še bolj obupne so fotografije in verjetno tja ne bom šel čisto nikoli.
@Filmoljub: Tako. Kdor stegne jezik, je tečen. Kako si sploh upaš zahtevati dobro storitev in dober kofe? Vidiš, v petek sva bila s prijateljem v Tablji. Vukojebina, pajzl, kava – top. V Ljubljani je nekaj korektnih bifejev z res odlično kavo, ampak bizarno je že to, da jih lahko prešteješ na prste ene, mogoče celo dveh rok.
Poznam tudi ljudi, ki so tečni, ker v gostilnah ne dobijo korektne hrane. In ja, oni zdaj večinoma kuhajo doma. Nezahtevni in netečni gostje pa še naprej žrejo svinjarijo in nivo vztrajno pada. Na vseh področjih, na katerih pač žremo drek.
@Erik: Ma ne!!! Moška roka za šankom je zakon, hehe.