Vožnja v skupini

Danes smo spet kolesarili, nič posebnega sicer, a bil je dober trening za moč in hitrost. V mojih rekreativnih časih spomladi rad malo potreniram, zato da se lahko kasneje bolj z veseljem vozim. Edina omembe vredna stvar na poti je grad Bogenšperk, kjer pa boste, kot je za slovenski turizem značilno, zamanj iskali kakšno kavarno. Tako smo nekaj spili šele po spustu v Šmartno pri Litiji. Malo pošnofajte po tistih lokalčkih, natakarice so vedno fajn! Med bicikliranjem me je nekaj tako rezjezilo, da sem za www.bicikel.com napisal članek, ki ga ob pomanjkanju idej za moj blog objavljam še tu. Morda bo koga celo zanimalo.

Vožnja v skupini
Prav neverejtno je, da še vedno srečujem osebke, ki o vožnji v grupi nimajo razčiščenih osnovnih pojmov. Še posebej nelogično pa je, ker gre za ljudi, ki so gotovo prebrali vse Armstrongove in Penkove knjige, pregledali so milijon internetnih člankov in tudi točno vedo, kdo je leta 2003 zmagal 17. etapo na Touru. Očitno kar nekaj berejo in gledajo, razumejo in opazujejo pa nič.

Danes sem dvakrat skoraj dobil živčni zlom, zato moram obvezno nekaj napisat. V strogem tonu, ker se vas bo morda vsaj tako kaj prijelo!

1.) Tempo
Občutek imam, da ljudje kljub Polarjem in ostalemu šitu (brez katerega bi bili najbrž boljši, zagotovo pa manj obremenjeni) ne razumejo pomena besede tempo. Tako se dogaja, da se na manjšem klančku zaženejo kot norci in naredijo elastiko tistim za sabo … Zadnji v grupi komaj še ujame. Na vzponček torej na polno, na spustu pa obratno … neha poganjat … da se ja vsi nabijemo skupaj, bremzamo in izgubljamo čas.

Ja jebela, fantje, tempo ne pomeni, da se ves čas pelješ točno 31 km/h! Če nimate popolnoma nič občutka v tistih bikovskih nogah, uporabite pulzmeter še za kaj drugega kot za čudenje “kok mam pa dons čudn nizek pulz“! Odločite se, da se peljete na 140 pulza, ne pa ves čas vzdrževat iste hitrosti!

Pa še prestave začnite uporabljat, ker marsikdo jih ne! V glavi imejte, da tistim zadaj ni prijetno bremzat ali lovit v klanec! V tem primeru se je bolje peljat spredaj, kot v zavetrju.

Mimogrede, velja, da je v ospredju bolj naporno vozit na spustih, kot na vzponih. Malo razmislite, zakaj!

2.) Smene
Predvsem na Barjanski rundi opažam, da ljudje ne razumejo pomena smen. Stvar v tem smislu šiba zaradi višje hitrosti in ne zato, da sprednji čim bolj najebe, zadaj si pa žvižgajo. Tako se dogaja, da prvi goni do daske toliko časa, da je za dihanje primoran uporabit neobstoječe škrge. Zadaj pa opazuješ, kako se vsakih deset sekund hitrost zmanjša za 1 km/h. A je to potem najhitrejša varianta ?

Grupa gre torej vedno počasneje, ampak to sploh ni najhuje…

Ko kakšen težak, kot sem jaz, z dretjem počasneža končno natera s firunge, se ponavadi najde tepec, ki bi rad vso izgubljeno brzino nadoknadil v naslednjih petdesetih metrih. Bum, tri prestave nižje, pa gremo nazaj na 45 km/h! Kot prvo spet pride do elastike, kot drugo pa revež, ki se vrača nazaj, nima šans, da bi prijel grupo. Še če ostaneš svež, je težko, kaj šele nekdo, ki se je že prej prekuril. Kdor se slabo počuti, naj vozi zadaj, ali pa naj menja po dveh sekundah! Nobena sramota ni, če nekomu ne gre. V tem primeru težijo samo primitivci, ki si jih na svojih turah ne želim niti videt.

Skratka, menjajte še preden ugotovite, da vam postaja pretežko!

Nekoč sem na Barjanki nekaj osebkov nalašč zgonil na tak način. In jim na koncu tudi razložil, zakaj so odpadli. Ampak, uganite kaj, naslednji teden so isti ljudje počeli iste napake in jih verjetno še danes. Tega ne razumem.

Na biciklu je včasih vseeno pametno uporabljat glavo.

Link originala