O nogometu nimam pojma, za lokalpatriotizem mi dol visi, gel za tuširanje uporabljam le redko in v skromnih količinah, deodoranta pa sploh ne, a Lisičinega darila, opisala mi ga je kot odstopanje od normale, sem se vseeno razveselil kot otrok. Nisem vedel, da so tudi v slovenskem nogometnem klubu tako podjetni in da je mogoče ob običajnih navijaških rekvizitih, kot so šali, zastave in različni kosi oblačil, vključno z boksericami, kupiti tudi različne zokne, usnjen pas, budilko, modelček avtobusa, USB ključek v obliki nogometnega dresa, poganjalček, opekač za kruh in podobno robo.
Gel me je nekoliko razjezil, ker je eden tistih, ki ga je skoraj nemogoče sprati s telesa; temeljiteje ko ga spiraš, več ga je. Na hitro sem preveril, ali imajo svojo kozmetiko tudi tuji klubi. Seveda. S svojimi dišavami se pohvalijo vsi trije, ki sem jih naključno izbral (Manchester United, Barcelona in Real Madrid). Oboje bom uporabljal na mariborskem vikendu.
7 Komentarjev
Haha, gel, ki ga je nemogoče sprati s telesa. Bravo!
A obstaja kakšen, ki ga je mogoče?
Ne, kaj takega res ne obstaja.
Gel za tuširanje, ki ga je nemogoče sprati s telesa?? Ali to sploh obstaja? Si ne predstavljam kako to izgleda in si tudi ne predstavljam kako bi se drugače lahko med tuširanjem kvalitetno umil kot z dobrim tuš gelom. Stuširati se da tudi samo z vodo (tudi s hladno je izvedljivo, #ironman), ampak po tuš gelu je občutek ugodja bistveno boljši.
V 90 % se tuširam brez gela, po kritičnih aktivnostih ali pred kritičnimi akcijami pa samo na strateških mestih in še to večinoma z običajnim milom iz naravnih sestavin. Gel ali milo pravzaprav redno uporabljam samo za brado (za lase mi ni treba), in zanimivo je, da sploh ne smrdim. Nisem ravno eden tisith nerazgledanih in nepoučenih paranoikov, ki naokoli razglašajo, da nas farmacevtska industrija z zdravili zastruplja, definitivno pa uporabljamo preveč kozmetike.
Ugodje je izvrstno predvsem po hladni prhi. Če ne drugega pa zaradi tega, ker je končno konec 😀
Hihi. Najbolj fajn se spere milo, konkretno tisto Le Petit Olivier, pa tudi vonja nima močnega in če ga porabiš samo za pazduhe, stopala je OK. Pa kaj pa vem, sama sodim med tiste, ki imajo občutljivo kožo in še največ uporabim olje za tuširanje brez vonja od Baleje in BP sperem dol. In ja na strateških mestih, po potrebi. Te superduper parfumirani geli in losjoni pa tudi meni niso kaj prida všeč.
Embalaža mi ni najbolj všeč.
Sicer pa važna je vsebina in to, da si bil vesel. 😉
p.s.
Ob pogledu na pico, pa so se mi pocedile sline. Upam, da je bila vsaj pol tako dobra, kot zgleda.
@Anja: Le Petit Olivier se sliši kot svinjsko draga roba
@Tana: Tradicionalna slovenska pica: pelati, sir, šunka, gobe, tako kot se spodobi. Malo sem bil razočaran, ker imajo točeno samo Union, od Laškega v flašah pa samo majhne. Kakorkoli, zraven pice postrežejo še dodatne pelate, pekočo in tržaško omako ter čebulo. Oba sva prijetno smrdela.