Pravkar sem s cmokom v grlu prebral veselo novico o tem, da so letošnji maturanti dosegli drugi najboljši rezultat v vsej zgodovini slovenske mature – takoj za lanskoletnim. Ministrica se s tem hvali, kot da bi bil podatek o deležu uspešnih, ki so maturo opravili, nekakšen dokaz dobrega šolskega sistema, a v resnici gre po mojem za odklon od normalnosti in za uspešno utrjevanje povprečnosti. Skoraj vsak se lahko izobražuje na gimnaziji in med njimi skoraj vsi v prvem roku opravijo maturo, pri čemer je bilo letos za petino manj zlatih maturantov kot lani (vendar le za malenkost manj vseh kandidatov).
Pogosto se tudi sam čudim, kako lahko popolnoma zabita oseba opravlja relativno zahteven poklic, ampak odgovor je preprost in se skriva v zgornjem odstavku. Manj je sicer najboljših, a je tudi manj najslabših in zato ustrezno več tistih v srednjem delu Gaussove krivulje, ki naj bi bila osnova za določitev točkovanja maturitetnih nalog. Tako so torej vsi približno enako (ne)sposobni in se bodo lahko uspešno vpisali na fakultete, od tistih za neuporabne vede pa do pravne ali medicinske fakultete. Tako bomo lahko tudi med najzahtevnejšimi poklici z visoko stopnjo odgovornosti, našli, morda nadpovprečno pridne, sicer pa povprečne strokovnjake, ki bodo odločali o pravu ali življenju.
Ministrica se torej hvali z dobrim povprečjem na maturi, ne sme pa se objavljati seznama kakovosti šol. Država se hvali z nadpovprečno kakovostnim kadrom v javnem sektorju, čeprav zaposlenih ne ocenjujejo v skladu z realnim stanjem. Sindikalisti se trkajo po prsih, ker da branijo pravice delavcev, a je minimalna plača le malenkost nižja od povprečne, pri čimer večina Slovencev ne dosega povprečja. V takšnem okolju uravnilovke se ne gre čuditi, da maturanti, nevajeni česarkoli drugega kot povprečja v zlagani odličnosti, tarnajo zaradi prezahtevnih maturitetnih nalog.
Medtem vsako leto opažam večji razkorak med razvitim zahodom in Slovenijo. Prisluškujte pogovorom. V razvitem svetu se pogovarjajo, kako živijo. V Sloveniji pa se pogovarjamo, kako preživimo. Kljub odličnosti na vseh področjih.
7 komentarjev
Tocno to sem pomislil ob poslusanju novice danes zjutraj v avtu – spet vsi dobri… potem pa pride kruta realnost, ko pride tak odlicnez v firmo in imam velik problem. Ker, prvic, nima pojma, drugic, niti nima interesa da bi se naucil. Saj ja vse ve, k je naredil maturo z odliko in diplomo v skrajnem roku….
Se opravicujem za manjko stresic, moj kitajc se ne zna slovensko 🙂
Jaz pa sem že pomislil, da dobim še bolj vsestransko genialne študente, ki si vsi, brez izjeme, seveda ne zaslužijo manj kot 10. Za izdelke, ki jih še vsaka njihova babica lahko naredi bolje… in potem se pogovarjamo samo o tem kako še zvišat prehodnost v višje letnike (ker z 80% se pa res ni za pohvalit pri reakreditaciji/evalvaciji programa), v anketah (in posledično izvolitvah) pa te študenti označijo kot sadista, ki od njih zahteva preveč in ne ocenjuje fer. Pa bi bilo dovolj, če bi pokazali le malo več kot katerikoli mimoidoči, ki ga v tistem trenutku potegneš direkt z ulice.
Če vztrajno nižaš kriterije, se prej ali slej znajdeš v raju. Čistokrvna Dunning-Kruger država oz. ultimativni gartnerizem.™
Ja če vsako leto prilagajajo kriterije in črta “prezahtevne” naloge, potem pa res ni čudno, da so tako uspešni …
Obvezno je potrebno ponovno uvesti sprejemne izpite na srednje šole in fakultete: smo v 80.letih dvakrat premislili, kam se želimo vpisati in smo se potem ustrezno pripravili za sprejemni izpit.
Ne verjamem, da bi v tem okolju s tem kaj rešili. Sprejemne izpite lahko vendar prilagodimo tako, da jih naredijo vsi, ki se prijavijo. Prostih mest je očitno dovolj in kolikor vem, so sredstva vezana na število vpisanih oz. uspešnih – pri čemer je število prvih in drugih praktično enako.
Pa sem najboljši med povprečneži. O yeah. Dokler se bo vsako leto računalo procente za ocene na maturi glede na povprečje mature med seboj niso primerljive. Da ne govorimo o tem kdo in kakšno znanje je danes na gimnazijah. Pomaga se vsem da opravijo izpite/maturo/šolsko leto, tiste na drugem koncu gausa se pa ignorira po principu, sej oni so dovolj dobri bodo že. Tako “Slovensko”. Na naketerih gimnazijah imajo dopolnilni pouk.WTF!? če na gimnaziji potrebuješ dopolnilni pouk nisi dovolj inteligenten/pameten/karkoli za na gimnazijo. No shame in that. Greš na drugo šolo. Ampak ker morajo starši drugim staršem in okolici predstaviti svojega otroka kot top of the top inteligentnega, pridnega ali karkoli mora le on na gimnazijo. Kako le ne. In potem imamo kar imamo