Iz trgovine Leclerc na Rudniku še svoj živi dan nisem izstopil dobre volje. Pravzaprav se je začelo še preden sem v trgovino vstopil prvič. Mati so mi tam kupili šolske zvezke in ko sem jih začel uporabljat, sem na vsesplošno zabavo sošolcev ugotovil, da so vse črte natisnjene postrani. Evrske kavcije za vozičke in konstantnega manjka kovanca prave velikosti ne kanim omenjati, čeprav tudi to kaže na nezaupanje do kupcev. Ampak očitno ljudje vozičke res kradejo, oziroma puščajo vsepovsod po ogromnih parkiriščih.
Cenjene kupce ?!?!?
Razpored izdelkov po trgovini je francoski; nič ne štima. Nakup litra mleka, poločevinke piva, štruce kruha in paradižnika je trajal dlje kot cela trilogija Botra. Seveda dopuščam možnost, da določenemu segmentu ljudi taka razporeditev ustreza. Nedopustno pa se mi zdi vse, kar se mi je primerilo danes, ko sem ga spet polomil in tam kupoval žarnice. Tokrat so me razkačili še preden sem uspel vstopit. Vstop z nahrbtnikom v trgovino namreč ni dovoljen! Na informacijah sem moral zaprosit za ključek omarice, kamor sem shranil svojo tatinsko pripravo, v katero bi mogel stlačiti glavo zelene, monitor in komplet gat za dva evra.
Med pritoževanjem nič krivemu varnostniku, češ, a ženske torbice tudi nimajo vstopa, me je popadla neustavljiva želja, da bi nekaj ukradel. Pograbil sem majhen, z zastavico opremljen voziček, primeren za hrambo petih žarnic. Ampak uporaba vozička odraslim ni dovoljena, me je prijazno opozoril varnostnik. Odbezljal sem z ročno košaro in se spomnil, da nimam pojma, katere žarnice moram kupiti. Vzorce sem imel pa v nahrbtniku. Kot največji osel sem jo urezal nazaj k omaricam in potem spet čez pol trgovine, kjer sem nadaljnih pet minut iskal pravo robo.
Medtem me je zmotila gospa, ki se je po nakupih verjetno pripeljala iz daljnih notranjskih rovt. Kupovala je namizno svetilko z integrirano analogno uro. Na vprašanje o napajanju ure sem ji prijazno odgovoril, da nimam pojma. Vidno razburjena nad mojo nevednostjo se je namrdnila in s copatnikom odvihrala med s kitajsko robo založenimi policami. Naj omenim, da med mojim in videzom trgovcev nisem opazil niti najmanjše podobnosti.
Ko sem ob izhodu pograbil nedobrodošel nahrbtnik, sem z namenom prikazati vam njihovo neestetskost, fotografiral omarice. Kar prestrašil me je, ko je z izkaznico v roki predme skočil šef varnostne službe in zahteval takojšnje uničenje nastalih fotografij. V Leclercu fotografiranje ni dovoljeno. “Kaj je potem sploh dovoljeno,” sem na veselje mimoidočih protestiral. Da ni njegov problem, je rekel, in da tudi njemu ni všeč delo, ki ga opravlja na zahtevo šefov. Prej kot bi si mislili sva našla skupen jezik in morebiti bi družno pokadila cigareto, če bi jaz seveda kadil. Da imam dovolj jebenega pritoževanja, sem mu navrgel, ko mi je predlagal pisno pritožbo. Ker je še kar naprej težil, sem ugotovil, da si, naveličan vseh kretenskih predpisov, naravnost želi, da se končno nekdo pritoži.
Jasno: kljub temu, da še zdaleč ni neumen, mora, ničesar kriv, vsakemu drugemu obiskovalcu težit, naj nahrbtnik odloži v omarico in potem poslušat besne očitke redkih neupogljivih kupcev, ki ponesreči zaidejo v Leclerc. Bolj kot na podjetje, ki svoje kupce a priori smatra za lopove in vohune, sem jezen sam nase. Kako, prekleto, mi uspe vsake tri mesece zatavati v definitivno najbolj neprijazno trgovino v Ljubljani. Nobene sveže ribe, vrhunska izbira sirov, poceni printerji in ostala šara, ki jo je tam mogoče dobiti ugodno, me ne bodo prepričali, da je trgovina dobra. Ne razumem ljudi, ki tja hodijo brez odpora.
Da mi vzamejo nahrbtnik! Še na Empire State Buildingu sem ga smel nositi, tudi fotografirali smo, vsem teroristom navkljub.
86 komentarjev
fak zalostno.
Veliko stvari je naštel, se pa sprašujem kakšen odnos imajo pote Leclerkovci do svojih zapsolenih, če imajo že do strank takšnega?
svojih zaposlenih*
Čisto preprosto, pač ne hodiš več tja!
Tako grozno pa spet ni. Kovance za voziček moraš imeti v vseh večjih centrih razen v Mercatorju, kjer so vozički po celi garaži, da jih moraš, če parkiraš, velikokrat odmikati sam. Razpored je tak, kot po drugih trgovinah, no če si res totalno nerazgledan, ne najdeš niti v drugih trgovinah, stvari so zložene po skupinah (zelenjava in sadje, ki je mimogrede res slaba, skupaj, tehnika skupaj itd itd, kot je to v vseh večjih centrih. Kar se tiče nahrbtnika: povsod v tujini je enako, ali ti na vhodu robo zavarijo v posebno vrečo, ali pa moraš z njo v omarico, verjemi mi, kupujem v centrih po celi Evropi, v Italiji pa sploh vsak teden, ženskih torbic pa ne.
Da si za pet minut ne zapomniš kakšno žarnico si moraš kupiti ne verjamem, saj ni toliko različnih, pa tudi vse naenkrat ti najbrž niso pregorele, sam sem star 60 let pa si te stvari še vedno zapomnim.
Fotografirati omarice se mi zdi čudno, za kaj pa rabiš take slike?
Sveže ribe sem v tem centru že velikokrat kupil, tedensko pa kupujem sveži bakala (polenovka na belo) in me še nikdar ni zvilo v trebuhu.
Pa še nekaj: mali voziček, ki je namenjen otrokom pa res vzame samo nekdo, ki je idiot, ne pa nergač
Ufff 7.30?! Že zgodaj ti grejo stvari na živce ; )
Men je leclerc zakon, cene zarat druzga pa zato ker je velik placa med stalazam. 🙂
Definitivno je pa boljsi od merkatorja!
No, no, si pa tud neiznajdljiv 😀
jst vedno pridem z ruzako, ker valda potem vse notr nalozim. ko grem notr, varnostnika sploh pogledam ne, in vecinoma mi ne rece nic. ce pa ze kej rece, mam pripravljeno vrstivco ali dve…”a misls, da bom z mjo veliko denarnco okol po trgovini hodila, jo slucajno pustila v vozicku, da mi jo bo se kdo ukradu?! odpade.” ali “sem astmatik/mam sladkorno/mam tako-in-tako alergijo in v primeru napada imam vse pripomocke v ruzaku. ce hocte, da ga pustim na vhodu, boste za morebitni napad in njegove posledice odgovrajali vi, tudi financno.”
Ti povem, pali 😀
Meni se zdi Leclerc veliko boljši od Spara in co. In od Mercatorja. Meni osebno. Mogoče zato, ker sem bila toliko časa naučena na germansko natančnost in mi je všeč francoski flair. To, da imajo stvari urejeno po francosko, mi je všeč. 😉 Najbolj všeč mi je fantastična izbira sirov in vin, predvsem pa sveže bagete, ki letijo kot sveže žemljice. Kar me tam moti je: vedno čakam na blagajni kot malo zmešana. To je v bistvu vse, kar me moti. Da se tam ne sme fotografirat? Najbrž se ne sme nikjer. Po moje bi ta tvoj problem lahko čisto enostavno rešil, če bi vprašal kakšnega prodajalca za pomoč. 🙂
@ boštjan
ti pa ziher police filaš v leclercu k si ga tako obranu
Mah ta problem s kovanci je še najboljše rešil lidle, ko je na otvoritvi delil ”žetone”, za otpiranje vozičkov, ki jih sedaj lahko prosto uporabljaš povsod ..
Sicer pa sam pravtako nimam spodbudljivih spominov z Leclercom, še manj pa s sosednjo picerijo, kjer bolj arogantnega, zateženega nergača, ki streže hrano, še nisem videl .. Če bi bil sam, bi se v trenutku pobral, ker če česa ne maram, je ravno ta neprijaznost.
Eh lady, ti jo “imaš” zato te varnostnik tolerira. Nergač, ga pa “ima” in to gre možu postave strašno na živce. /saj veš, samci med seboj/
Meni je to povsem razumljivo.
P.S.
Vsem potrošnikom: Dokler boste dajali prednost “imeti”, pred “biti”,
toliko časa boste nesrečni v vseh trgovinah tega sveta.
Izbira je vaša.
Pa si potem uničil fotografije, ali ne? Jaz je ne bi pa če se na glavo postavi. Pa naj mi ga zapleni – če si upa. V Leclercu sem bil samo enkrat in priznam, da sem bil tudi jaz precej zmeden zaradi postavitve blaga, ki je milorečeno smešno
Prvič si bil zmeden ja ne mi reč, da se povsod drugje znajdež ko si prvič tam, jao jao
V Eleclerca prav zaradi takšnih stvari ne hodim, pa je zadeva rešena.
😆
drugič daj pod košaro voziček za košare, ki je poleg tega da je majhen in primeren za odrasle še brez ključavnice. S tem bi se znebil polovice svojih problemov.
Glede nahrbtnika in fotografiranja – saj nikjer ne pustijo tega, pol pa vedno lahko to počneš – tud v Leclercu 😉
Očitno si izgledal sumljiv s tisto svojo frizuro 😆
😀 😀 😀 😀
Podobno izkustvo s majhnim nahrbtnikom in fotoaparatom sem imel tudi sam v Mariborskem Europarku. 😆 😆 Od tistega/tistih pripetljajev več nisem povohal nobene trgovine v nakupovalnem centru. 🙂
@boštjan: nisem edini odrasel človek, ki uporablja majhne vozičke. Dopuščam pa možnost, da smo vsi, ki jih, idioti. Tudi vaši šetsdesetletni vrstniki jih uporabljajo, čeprav so 45 let pametnejši od mene.
@Lady: a misliš, da sem varnostnika pogledal? Zakaj le? Enostavno sem šel v trgovino, pa je skočil za mano in zatežil, češ, da je tudi na vidnem mestu označeno. A zdaj pa mislijo, da bom prebiral vse butaste oznake po trgovini?
@Alex: seveda sem jih uničil. Kje se mi pa ljubi prepirat! In če piše, da se ne sme fotografirat, se pač ne sme, tu ni debate.
@seamus: frizura je dolga in slučajno sem bil sveže obrit.
Kar se tiče vozičkov:
Človeški kretenizem je dosegel stopnjo, zaradi katere bo šlčo po mojem vse v maloro. Ker ne pospravljamo vozičkov za seboj (zavedam se, da sem ena od redkih vzgojenih izjem), so nas obremenili s kavcijami.
A ne bi bilo bolj pametno, če bi začeli vozičke vračati sami od sebe, s čimer bi se izognili mukotrpnemu brskanju za kovanci?!?!?
Ampak ne, za kaj takega je človeštvo preveč kretensko!
Isti problem vidim pri ležečih policajih.
Kar se tiče odvzema nahrbtnika:
A če je tako tudi drugod po Evropi, se dajmo pa s kretenizmi kar strinjat?
Ne, povsod ni tako!
Tudi jaz kupujem v tujih državah, a se, za razliko nekaterih, s tem ne hvalim, ker se mi zdi brez veze.
Zanimivo, da odkar imamo evro, vsi po vrsti vzorno vračajo vozičke nazaj. Ko smo še imeli tolarje, so kljub kavciji nakupovalni vozički veselo stali povsod po parkirišču, najbolj neumno pa je bilo, ko je nekdo postavil voziček takoj za tvoj avto 👿
V Leclerca grem vedno z nahrbtnikom, še nikoli mi ni noben varnostnik zatežil.
Kruh imajo res dober.
Ravnokar sem se vrnil iz Leclera z 0,9 kg šnjurov (zgledajo kar dobro – bomo videli) in prav dobre volje, ker sem srečal še kolegico z absloventa. 😉
Chef, opažam da postajaš rahlo siten. Najprej se spraviš na policijo, sedaj na Leklerka, sprašujem se, kdo bo naslednji? Meni je Leklerk kar všeč, res pa v njem ne kupujem ničesar. Če je res tako strogo ne morem potrditi.Bbi se mi pa zdela kar dobrodošal popestritev ponudbe, če bi te na izhodu recimo lastnoročno pretipala kakšna študentka, če nisi slučajno kam med noge skril tiste žarnice, ker bi ji bila izboklina v hlačah sumljivo velika.
Imam pa idejo. Če postaneš hišni bloger (nimam še izračunov, možnosti pa so velike), potem lahko specializiraš blog tako, da razne trgovine, bencinske pumpe, banke, urade, gostilne in podobno sprovociraš z obnašanjem ter pišeš na blogu vtise. Recimo v Leklerku nosiš majico “I hate frogs!”
Leclerc je meni najljubša trgovina, imajo vsaj normalno postavitev, za razliko od naprimer novega Mercatorja, ki je nekaj najgrozljivejšega kar sem kdaj videl. Za ruzak mi niso nikoli težili , ne gledajo ti pod prste kot v Mercatorju… Sicer pa za odložitev prtljage težijo že verjeno 10 let v Big Bangu… pa verjetno tam še nisi bil gost.
ej širca ne filam police a nisi prebral da sem ža 60, če si do tega časa nebi kaj druzga zrihtal, bi bil pa res revež, no ja delam v sistemu in sem že skoraj v penziji, pa vendar poslušam blinke haus in tehno (mlad po srcu) leklerk mi je pa kar tako všeč
Sem tud že z nahrbtnikom notr šla, pa tud če se ne motim neki fotkala (s telefonom) 😉 jah to smo pa ženske.
Sicer mene v tej štacuni samo bedna izbira sadja in zelenjave moti in mrzli prehodi med hladilnimi omarami brrr
Chef, dolga frizura 😯
ej chef pa ne da sem ti stopil na žulj, saj samo nergam, kot ti
Da nakupujem v tujini se ne hvalim, ker ne hodim tja nakupovat ampak zaradi drugih stvari, nakupujem pa tam zato, ker imam tam največ časa
Leklerk je štala. Mene so vn metal zarad nakupovalne torbe. Pa me to tam niti ne moti tolk k smrad po gnilobi med policam pri namazih, mleku ipd., še najbolj se grejo pa Francoze pr akcijah. Npr.: za te primere sm si zapomnu cifre : bučke pred akcijo 88 centov , v akciji 1 evro 18 centov, pivo Staropramen 0.33 steklenica pred akcijo 78 centov v akciji 86 centov. Cene na policah se ne ujemajo z cenami na blagajni. Zadnji primer – spet pir – Staropramen 0.5l pločevinka cena na polici 85 centov na blagajni 1 evro 5 centov. Pa pr enih mehčalcih vem da je biu problem podobn. Me ne vidjo več.
Nakupovanje mi je muka. Izjema so štacune s športno opremo, še posebej kolesarsko, ali računalniško tehniko. Navdušen sem nad spletnimi prodajalnami, tako da npr. http://www.mercator.si/trgovina/trgovina.asp je dobro zdravilo proti opisanim kretenizmom. Ja, tudi računalniško in kolesarsko robo nabavljam prek neta.
Dobr, zadeva z nahrbtniki je do dolocene mere razumljiva, ceprav za kupca sigurno precej nadlezna; nikakor pa se ne morem strinjat , da se v trgovinah ne sme fotografirat – trgovci s svojo dejavnostjo nastopajo na odprtem trgu, njihova ponudba in cene v trgovinah so javne, zato ni nobene podlage za prepoved fotografiranja – ocitno pa je, da lahko trgovci s to prepovedjo zelo uspesno onemogocijo kupcem, da v primeru morebitnih nepravilnosti oz. goljufij (npr. cene na policah drugacne kot na blagajni ) pridobijo ustrezne materialne dokaze (in fotografija izdelka s ceno na polici to nedvomno je), s katerimi bi uspesneje uveljavljali svoje pravice pri trzni inspekciji in drugih organih.
Men pa to s fotografiranjem zanima.
Ali imamo kakšnega pravnika tu? Kaj mi pa morejo, če fotografiram? Kakšna je kazen in po katerem členu?
@dr.Onyx: ideja je odlična 🙂 Pravzaprav imam že pripravljen zapis o trgovini Muller, ampak mi ga je nerodno objaviti. Ker sem res siten in grem počasi samemu sebi na živce. Ampak težave me pa kar same najdejo.
Kako naj si drugače razlagam, da ZigaK v trgovino vsakič nonšalantno vstopi z nahrbtnikom, mene pa varnostnik dobi že prvič! Pa sem samo mirno hodil.
@BuDi: nazadnje sem bil gost v Big Bangu pred vdema, tremi tedni. Z nahrbtnikom na ramenih. Nihče ni težil, ampak so me celo prijazno postregli!
@tomo: očitno si edini pameten tukaj!
Jaz namreč ne razumem ljudi, ki se jim take stvari zdijo normalne in svoje torbe redno odlagajo v omarice, pazijo, da vzamejo pravi voziček in jim ne pride na misel, da bi morda nekaj fotografirali.
Jaz zanimive stvari fotografiram vedno in povsod. Razumem, da se to ne sme na mejah ali v bankah… ampak ena usrana trgovina?
Najbrž se niti ne bi pritoževal, če bi mi dame na informacijah nahrbtnik prijazno shranile na polico in mi dodelile kupon, s katerim bi svojo osebno prtljago dobil nazaj.
Ampak ne! Moral sem prehodit 50 metrov nazaj, poiskati pravo omarico, se skloniti, zakleniti, na koncu pa postopek ponoviti še v obratni smeri.
In sploh ne razumem ljudi, ki tja hodijo zaradi kao dobrega kruha. Zdaj mi bodo rekli, da ni peka v celi Ljubljani, ki ne bi pekel boljših hlebcev? Dajte no… je pa res, da je komot.
Ampak raje izgubim dvajset minut in kruh kupim v mali pekarni, kjer mi ga postrežejo z nasmehom na obrazu, ne da bi varnostniki leteli za poštenim človekom.
@Rado: tudi mene zanima. Ampak po mojem, da ta neumnost drži vodo, ker je bilo kao na vidnem mestu označeno, da fotografiranje ni dovoljeno. Jaz sem to sicer videl šele potem, ko so me na napis opozorili, zato ne vem, če je res izpostavljen na “vidnem” mestu.
Ampak samo da ljudje z veseljem kupujejo dobre sire, sveže ribe in poceni monitorje, čeprav zaradi tega propadajo mali trgovci. In isti tičfiriči se potem razburjajo zaradi podražitev hrane in propadanja male trgovine.
Tokrat sem odločen: v Lecolerc me ne bo več.
Saj šef, verjamem da je napis res visel.
Ampak to ne še ne pomeni, da je neupoštevanje napisa kaznivo po zakonu.
Zaradi njihovega internega predpisa me pač menda ne morejo zapreti, ali oglobiti???
Bi predlagal nekomu, morda 1tastar-emu, ker pravi, da je cinik in, da rad “fuke špila”, da bi šel enkrat fotografirati, potem bi se pustil prijeti in zahtevati, da pride policija.
Skratka bil bi kraval v trgovini, ki se mu vodstva trgovin raje izognejo, ker meče slabo luč. . . .
To, da bi meni brisali posnetke pa ne pride v poštev! Samo preke mene mrtvog!
Lukav, a od tam imajo nekateri žetone. Enkrat me ena gospa prav prijazno povpraša, če lahko vzame moj voziček. Mi nekaj v roko moli. Pa pogledam. Ni bil evro, ampak en čuden plehek.
Seveda s kšeftom ni bilo nič.
Nekateri bi za 1€ še pošten ksiht prodali.
Sicer pa Chef. Tudi zapravljati je prepovedano, če nimaš denarja. Probaj pripeljati voziček k blagajni, zložiti robo na pult, potem pa zabodeno pogledati :”jebemti, nimam denarja!”
Aja, še Rado.
Ne hodim po svetu niti z mobijem, niti s kamero.
Bom pa enkrat probal izzivati tako, da bom s police vzel škatlo, jo odprl, vzel ven fotoaparat in se delal, kot da fotografiram.
Bi se morali prej domeniti, da bi cel dogodek nekdo posnel in objavil.
Mislim, da si Chef s tem zapisom zadel žebljico na glavico. Imam čisto enake izkušnje iz Leclerca kot ti, in raje se iz Ljubljane odpeljem v trgovino v Kranj, kot pa da bi moral v Leclerc.
Enkrat se z mojo najdražjo ustaviva v Leclercu in s seboj sem imel ruzak s prenosnikom. Nikoli, ampak res nikoli, ga ne puščam v avtu, nenazadnje tudi policija svetuje, da naj se prenosnikov ne pušča v avtomobilu. In tako greva v trgovino, jaz z ruzakom (v katerem sem imel tudi denarnico, dokumente itd) na hrbtu. Takoj, ko prečkam tista kot-v-klavnici-za-usmerjanje-živine vrata, se zaslišim “ej, vi, gospodič, ja vi, z ruzakom ne smete v trgovino”. Pogledam ga kot ciganko, ki z dojenčkom na Prešercu fehta denar in povem, da imam v ruzaku prenosnik. “Morate ga odložit v omarico, saj se zaklenejo”. Jaz: “A me imate za norca? Če računalnika ne puščam v avtu z alarmom, ga bom pa v vaši jebeni omarci?” On odvrne: “Še noben ni nič ukradel iz omarice”. Jaz pa: “V redu, mi podpišete, da mi boste povrnili 20.000€, kolikor je vreden projekt, za katerega podatke imam na računalniku, če mi ga ukradejo?” (sicer imam backupe, ampak princip je princip) Nato pa varnostnik: “No dobr, dobr, pejte.”
Ironija pri vsem tem je, da je v žensko torbico veliko lažje na hitro in neopazno kaj skriti kot v ruzak, pa jih ne prepovedujejo.
Da ne omenjam, da imajo na vsakem vogalu kamere, celo pri blagajnah nekaj cm nad tlemi, najbrž da ne bi kdo kaj prešvercal pod vozičkom… skratka, paranoja na maksimumu.
Zase vem, da v trgovino, kjer me že vnaprej obravnavajo kot največjega tatu, ne vstopim. Nekomu, ki me že vnaprej okarakterizira za kriminalca, napada moje dostojanstvo in ima za največji izmeček tega planeta, pač ne bom nosil svojega denarja.
Sodelavec, ki je nekoč delal v Leclercu mi je pripovedoval, kakšen nezaupljiv odnos imajo tudi do zaposlenih. Poleg tega, morajo zaposleni na čisto običajno vprašanje nadrejenega “kako gre” vedno odgovoriti z “dobro” ali kaj v tem smislu. Če se odgovor glasi “slabo”, “ne ravno dobro”, itd, jih pokličejo na zaslišanje k šefu.
Pa še en nasvet glede fotografiranja in zahteve po izbrisu slik…
… Image recovery software je zelo uporabna zadeva 😉
Sicer pa je moje stališče do trgovin, varnostnikov nasploh takšno: Če oni ne zaupajo meni, zakaj bi jaz zaupal njim (svojo lastnino, denar, karkoli)?
Ja no varnostnik ni tam ker ma preveč prostega časa, ampak dobi tiste 4€na uro (recimo) in ma dokaj jasna navodila kaj se sme in kaj ne. Verjem da ni lušn skos težit folku za stvari, ampak tud če se mu zdi zadeva fer al pa ne, se emora navodil držat. Oziroma lahko dobi knjižco 🙂 ČE mu ne zaupaš (oz omarcam) lahko greš u mercator =>
sicer pa so mi ruzak pregledal tud že u šparu.. denarnco v žep ruzak pa nj ostane kjerkol pač že, sej vsega pa tud ne pokradejo. 🙂
ej, zdaj pa res že malo pretiravaš:) nezaupanje do kupcev gor ali dol, “plačljivi” vozički so popolnoma upravičeni. v našem tuš centru (nm) so bili vozički vse od začetka prosti za uporabo. in kaj se je dogajalo? poleg tega, da so bili itak raztreseni po celi parkirni hiši, so jih ljudje kradli, kakšen se je občasno znašel na bližnji zelenici, ne samo eden (!) pa je končal tudi v reki krki, zataknjen kje pod mostom ali ob bregu. mogoče to izgleda kot odgovorna uporaba? čisto prav imaš, ko praviš, da bi moral vsak vrniti voziček tja, kamor spada, pa bi bilo vse v redu. vendar je dejstvo, da se bodo vedno našli ljudje, ki bodo vozičke na tak ali drugačen način zlorabljali, za trgovino pa bo to vedno izguba, ker bodo morali nadomestiti ukradene/izgubljene/… vozičke ali pa celo plačevati odstranjevanje le-teh iz rečnih strug ipd. zato je popolnoma upravičeno, da so (tudi) v našem tušu pred kratkim namestili na vozičke verige in reže za kovance. navsezadnje, ali ti je res tak problem vtakniti en kovanček v tisto luknjo? pa si spravi en evro nekam v denarnico ali v avto posebej za take primere. saj je treba tudi za parkirna mesta vedno iskati drobiž, pa se nihče ne pritožuje. tako pač je.
glede razporeditve izdelkov v leclercu je pa tako – nanjo se moraš navaditi, tako kot v vsaki drugi večji trgovini. jaz hodim tja že par let, pa sem na začetku tudi bolj težko našla kakšno stvar, sedaj pa nimam več problemov. večji trgovski centri (tako merkator, interspar in tuš kot leclerc) imajo itak vsak drugačno razporeditev izdelkov – bolj ali manj praktično. tukaj se pridružujem boštjanu: dokler ne greš parkrat v doočeno trgovino, se povsod težko znajdeš.
strinjam se s tabo, da je zoprno, če ti ne pustijo iti v trgovino z nahrbtnikom, ampak poglej na stvar z njihovega vidika. če so enkrat ali dvakrat dobili nekoga z ukradeno robo v nahrbtniku, je jasno, da bodo od takrat naprej gledali postrani vsakega, ki se bo tam prikazal z nahrbtnikom. ga ti mogoče ne bi? enostavno je najlažje, da pač ne spustijo noter nikogar z nahrbtnikom. bolje preprečiti kot zdraviti, ne?
drugače pa, glej, če veš, da v določenih trgovinah ne dovolijo nahrbtnikov, potem ga pač ne nosi s seboj. nujno tako ali tako potrebuješ le denarnico, ali pa celo samo kartico/nekaj bankovcev. tip žarnice si pa napiši na listek – znajdi se pač po svoje. škoda, da kompliciraš, kjer ni treba in se po nepotrebnem obremenjuješ s stvarmi, ki jih ne moreš spremeniti, pa če se še tako pritožuješ. zdrava mera kritičnosti je čisto dobrodošla; zato pa tudi rada berem tvoj blog. ampak, dragi moj – od preveč nerganja te bo na koncu še pobralo :))
chef vem kako ti je…
@ drzna: a če bo pa 1€ kovanec notri ga pa ne bo ukradel? in potem doma vzel ta zaklad vn?
@drzna – ja na kratko ja tole povedano vse kar tudi mene moti, pa se mi ne da toliko pisati 😛
@ maky: tudi možno. če bo nekdo po vsej sili hotel tisti voziček, bo že našel način, da ga ukrade. 🙂 na splošno pa vseeno mislim, da je pri “plačljivih” vozičkih kraja manj verjetna.
zelo nestrpno zapisano 🙄
sploh ker gre za običajne postopke in ukrepe … v večini slovenskih trgovin 😉
Saj pravim, da trgovci dandanes nimajo pojma o robi, ki jo prodajajo. Še zlasti na tehničnih oddelkih. 😉
@Rado: mislim, da imaš prav. Če ne bi hotel zbrisati, bi me imel varnostnik najbrž pravico pridržati, dokler ne bi prišla policija. Potem bi se prerekali naprej. Pojma nimam, kaj bi naredili 😆
@A+ : to je dober recept za varnostnike. Niti enega še ni bilo, ki bi zase prevzel odgovornost, ne za lap top s projektom, ampak za eno bedno marelo v vrednosti jurja! “Lahko pustite, gospod pri meni, ampak na lastno odgovornost.”
Zakaj, preklemansko, potem stojiš tam?!?
@drzna (in lepa!): Jaz bi uvedel še obvezno mini krilo in visoke pete. Ženske bi morale hoditi po trgovini s prstom v ustih, da bi izgledale bolj fukiš. Pač, v trgovini je potrebno poskrbeti za lep izgled.
A bi se tudi v tem primeru uklonila? Se mi zdi podobno bedast predpis.
Torej: vse kar zahtevajo od nas, je normalno. Namesto za potencialnega kupca, me imajo za potencialnega tatu. Meni se to ne zdi normalno.
Kar se vozičkov tiče… če bi me prijelo, da bi ga iz čistega užitka zabrisal v reko Krko, bi tudi tisti evro riskiral!
@Matjaž: komaj čakam običaj, da nas bo varnostnik malo po genitalijah pošlatal, za primer, da smo tja skrili ukraden USB ključek.
Saj, če bo postopek enak v vseh trgovinah, je to itak nekaj normalnega, kajne! Le zakaj bi se razburjali?
Ovce smo.
Jaz iz Leclerca VEDNO izstopim dobre volje, vesel, da je shopping za menoj.
Namesto 1EUR še vedno lahko v voziček porineš tudi v spodnjem predalu nočne omarice pozbaljen kovanec za 10 SIT ali celo samo za 1 SIT.
Ribarnica v Leclercu JE ena najbolje založenih ribarnic v glavnem mestu.
Meni so neprijazne vse trgovine, zato se ne trudim preveč z navezovanjem stikov z varnostniki in drugim osebjem. Uletim, naberem, zložim na trak, plačam, grem. End of (short) story.
Chef, res pretiravas zdej!
Leclerc je absolutno najboljs založena trgovina, menda v celi sloveniji, rada imam izbiro… kar ne pomeni izbirati med lahkim in polnomastnim jogutom ljubljanskih mlekarn ampak imam izbiro 20m hladilnika z jogurti … samo za primer
všeč mi je, k majo francoske izdelke k jih nikjer drugje ni, s slanim maslom na čelu, pa dobro izbiro bio-pridelave sadja in zelenjave imajo (ok, ni glih ful, ampak vsaj 1000% več k v ostalih trgovinah), ribe, siri in vino so pa itak dreamy
Še neki – Leclerc je ena redkih štacun, ki ima svojega uvoznika – tako kot recimo muller in še kakšna. Tako da že zaradi tega dobiš stvari, ki jih v šparu ali mercatorju ne dobiš.
Če bi nameravala kaj ukrast, je ženska torbica absolutno bolj primerna kot nahrbtnik 😉 zato tudi meni ta logika ni povsem razumljiva. Razporeditev v Leclercu se mi pa ne zdi nič katastrofalnega, moj najboljši nakup pri njih je bila pa ena francoska penina, ki smo jo enkrat testirali za novo leto, tako da smo šli po novem letu ponovno ponjo in proslavljali še nekaj časa 😉 aja, pa za dojenčke imajo nekaj poceni in kvalitetnih zadevic, zato mamic s tem postom ne boš prepričal 🙂
Danes sem bila v prenovljenem (ok, pol trgovin še manjka) Merkator centru… Katastrofa… Leclerc je daleč boljši!
Leclerc mi je morda dober takrat, ko grem kupit ribe. Je pa res, da je treba za nakupovalen voziček imet kovanec, drugače ne gre.
A si ti sploh kdaj dobre volje?
Še ena narodna: Lošem k.rcu i dlaka smeta
@kritika: ne “lošem” pač pa “rđavom”.
@katarina: točno tako! Pestra izbira sirov in raznih mousse, creme caramel itd tudi mene privlači v Leclerca. Tako bogate izbire drugje ni.
@Grampy: kako naj v voziček porinem kovanec za 10 SIT, ko je pa pozabljen v nočni omarici, ki je, presenetljivo, a je res, ne nosim s seboj v trgovino?
Imam pa srečo, da prav nič ne pogrešam izbornih francoskih sirčkov (nekaj izbire imajo tudi v Maxi marketu, verjamem pa, da ne tako bogate), svežih ribic (to bi šel raje iskat v ribarnico, kjer definitivno nimajo slabše izbire, pa pika!) in francoskih vin, ki jih najbrž tudi dobim še kje drugje.
Zelo pa pogrešam italijanska vina, ki so tuidi dobra, a jih nikjer ne dobim… Neumnost!
Raje sem brez Camemberta, kot da se moram uklanjat opicam, ki mi z ramen pulijo nahrbtnik. Bedno.
In to se zdi normalno ljudem, ki so sicer inteligentni.
Ampak ja, mastni francoski sirčki debelim trebuhom naredijo preveč veselja, da bi se jim odrekli, kajne.
v domovini leclerca sem precej nakupoval pa mi nihče ni nikoli težil zaradi ruzaka, s katerim sem ponavadi dejansko izgledal kot da bi kaj ukradel. Tudi to da sem vzel mali voziček (idiot pač) ni nikogar motilo. In povem vam, da znajo francozi bit precej težavni.
@Chef: zanimivo, vendar jaz nikoli nisem imel takih težav, kot jih opisuješ ti. Verjetno pa v svoji ihti nisi pogledal v hladilnike z drugimi mlečnimi izdelki, tako da si se zgolj omejil na omenjanje camemberta. No, kakor koli že, vsak naj hodi tja, kamor mu paše. Ali pa naj nakupe raje opravi namesto njega kdo drug: žena, starši, otroci…
če imaš rad italijanska vina pa je v neposredni bližini eurospin, kjer imajo na policah samo italijanske buteljke in litrske steklenice.
Italijanska vina po kvaliteti ne zaostajajo za našimi, so pa občutno cenejša predvsem buteljčna vina
Eurospin 😆
Potem grem pa samo še v Hoferja po računalnik in v Lidla po gate, pa je!
No, jaz sem doživel že veliko kretenizmov v teh naših trgovinah, višek neumnosti so bili v Intersparu. Delal sem raziskavo o inflaciji, pa sem pač mogel popisati nekaj cen po trgovinah. Ampak mi tega seveda niso pustili, na koncu mi je še sam šef to prepovedal. Če bi kupil tiste izdelke in cene prepisal z računa, seveda ne bi bilo nič narobe.
Meni se zdi, da je pri nas še veliko ostanka iz stare Jugoslavije, kjer so v vsakem človeku videli neko grožnjo…
Hmm. Kljub temu, da sem prebral vse vaše komentarjem mi nekaj ni jasno.
Je mogoče komu od vas ?
ZAKAJ, za vraga naj se ne bi smelo fotografirati ?
BigBoss: to meni tudi ni jasno. Če so gostilne javni prostor, potem so to tudi trgovine in potem veljajo splošna pravila in potem ne vem, čemu bi bilo prepovedano fotografiranje…
Ker so paranoični. Kavcija za vozičke, prepoved nahrbtnikov, prepoved fotografiranja.
Saj veš, danes fotografiram, jutri pa s petimi oboroženimi prijatelji oropam trgovino.
A v Leclercu so spet začeli težiti gleda nahrbtnikov? 😀
Zanimivo. Jaz dejansko rečem, kar je napisala Lady glede alergije. V nahrbniku imam resnično zdravila, ki so nujna potrebna pri moji alergiji. Pred časom mi je varnostnik v Leclerku zatežil glede nahrbtnika, pa sem dala zdravila ven in mu rekla, da mora sedaj s temi zdravili hoditi za mano po trgovini. Če dobim alergijo bo pa tako ali tako hudič v strehi. Si je takoj premislil. Samo naj probajo spet težiti.
Drugače pa kar hodimo v Leclerca, ponavadi kadar se spravimo kupiti vina.
Jaz sem v to trgovino pogosto zahajala, zaradi dobre ponudbe kruha,sirov,namazov……a žal se mi je zgodilo preveč nevljudnih dogodkov, zato ne zahajam več….
V centre hodim predvsem ob mirni uri po zaloge,ker potrebujem več časa,več denarja in dobro samoorganizacijo, toda pri blagajni tega centra sem vedno naletela na hitro reakcijo metanja vsega v eno korito in priganjanje stranke,četudi je trgovina skoraj prazna.Tako sem bila vedno opeharjena v tisti naglici ali je padel jogurt in se razlil, ali se mi je solata vsa pomečkala,ali sem ostala brez artikla ki je ostal skrit pod kopico reklamnih papirjev v koritu, ali pa ostala brez artikla, ki ga je po pomoti vzela že naslednja stranka, ker je blagajničarka metala že njene artikle v isto še ne prazno korito.Jaz sem dobila vtis da v LeClercu blagajničarke štopajo, kako je urna ! Koliko je kasirala ( 184 €)vse ostalo jih ne zanima.V tej trgovini imajo za blagajno robote brez posluha, estetike,vljudnosti,opravičila za stranke, posebno……odsvetujem nakup starejšim,invalidnim,mamicam z otroki,ljudem ki rabijo čas da vse zložijo nazaj v voziček, naj ne hodijo tja.Bodo nervozni, opeharjeni,jezni…
Jaz sem vodstvo trgovine pisno opozorila na nekaj ključnih popravkov, ki bi olajšali delo in zadovoljstvo strankam……pa vse tiho je bilo…..očitno jim ni do mojega obiska in denarja…tudi prav !
BTW, nekoč sem pisal članek in poslal maile z nekaj vprašanji vsem večjim trgovcem. Odgovorili so vsi razen Leclerca.
Poleg tega, da jim šepa odnos do strank, imajo očitno tudi PR na nivoju Stalinove Rusije. Oziroma prej bi rekel, da so über paranoični in v vsakomur vidijo potencialnega vohuna, lovca na njihove poslovne skrivnosti…
…kako za vraga naj se počutim dobro v trgovini, kjer imam občutek, kot da sem sam Osama bin Laden sredi Manhattna?
Ko sem tetico na informacijah povprašal, če pritožbe sploh kdo bere, je sicer odgovorila, da ne ve. Da ona pritožben list odda “naprej”, potem pa ne ve, kaj počno z njim 😆
V glavnem, v četrtek zjutraj sem pritožbo oddal, pa še nisem dobil odgovora. Če ga v tem tednu ne dobim, si bom vzel pet minut časa in jih še enkrat nazijal po e-pošti.
@chef… večji nergač si, kot si mislimo.
Ma skoraj vse, kar si napisal, je čisto mimo.
Vsak center ima svoja pravila in če ti niso všeč… veš kaj lahko narediš.
Z nahrbtnikom greš lahko tudi na Eifflov stolp in CN tower v Torontu (no, bežno ga vseeno pregledajo), ampak v trgovino pač ne smeš. Ne vem, zakaj ti to ni jasno? Iz katereg veka pa si? Glede omaric… bodi vesel, da sploh so. Marsikje moraš pustiti podobne stvari kar pri blagajni (tako da so v veliki nevarnosti, da ti jih kdo “odtuji”)
Smešen si, ko svojo nerodnost interpretiraš v nedopusten odnos trgovine do tebe. Če pozabiš stvari v rukzaku, če se ne znajdeš med množico polic, če ti ni jasno, da pač povsod ne moreš slikat…. kdo ti sploh lahko pomaga, če ne sam sebi? 🙂
Aja, glede vozička… lahko bi si vzel tudi voziček, na katerega daš košarico (če ne zmoreš 5 žarnic nosit v eni roki). Otroške vozičke pa pusti par let mlajšim 🙂
Uživaj pri nakupovanju v…. hm, a sploh je katera trgovina, ki ti ne povzroča gnusa?
Princ, a si slučajno zaposlen v kakšni trgovini? 🙂
@A+.. sploh ne, samo hotel sem poudariti, da je prikazal zadeve zelo enostransko. Chefu se take stvari dogajajo verjetno v vsaki trgovini, zato bi lahko kar na splošno govoril.
Butasto se mi zdi kritiziranje kar tja v en dan (imamo tega dovolj po medijih).
EJ, LECLERC JE ZAKON!!! SAMO OGLEJ SI ASORTIMAN, KI GA IMAJO ČISOČO TRGOVINE IN KAR JE NAJVAŽNEJŠE NAJNIŽJE CENE!!
IN ČE SI VSAJ MALO INTELIGENTEN NAKUPUJEŠ V TRGOVINI E.LECLERC!!!!
no pri meni se je dogodilo tudi to, da me je varnostnica zahaklala glede torbe(ki ni bila ruzak). opomnila sem jo, da imam notri zdravila, ki ji potrebujem, ter denarnico in stalo “saro”. Seveda mi je zacela brusiti nazaj in jaz njej, skupnega jezika nisva nasli. Kar se pa tice trgovine same je pa tako, da ima veliko vecjo ponudbo kot pa v ostalih trgovinah: kje za vraga dobis kilsko vreco rum kokosv?!? tudi cene so zelo ugodne, sploh za tiste izdelke, ki jih imajo v katalogu 😉
Zanimivo. jest sem enkrat za en projekt (stran pod linkom z imenom) potreboval slike hladilnikov piva in sem jih sel z digitalcem lepo poslikat v Mercator. Mogoce so me malo cudno gledal ampak rekej ni pa nihce nic.
Drugace je pa Leclerc meni kar vsec.. predvsem zato ker vem da so imeli pred casom najugodnejse cene zganih pijac 😉 .. skoda ker ne naredijo kaksnega se v Kranju.
Vsaka trgovina stavi na neko specifičnost ponudbe ali storitve. Zato gremo tja. Če se nam zdi, da tam več izgubimo kot dobimo, gremo pač h konkurenci. Voziček nam trgovina posodi, da se nam ni potrebno mučiti z nošenjem, predvsem pa zato, ker nas njegova velikost napeljuje k temu, da ga polnimo. Prav je, da izposojeno vrnemo tako, kot vržemo rabljene nogavice v košaro z umazanim perilom in ne čakamo, da to stori mama ali njena izbrana naslednica. Fotografiranja trgovci ne marajo, ker ponavadi ne pomeni nič dobrega za njih. Ali jih študira konkurenca, ali se kdo pripravlja na objavo članka (neugodnega?), ali pa morda celo na tožbo.
Ne vem pa, če ima prepoved zdravo pravno osnovo.
Verbatim, a si ti res živel v ex Yu? Tam se ni nihče obregnil obme, in ko je prišel prvi resnejši tuj trgovec k nam sem bil zgrožen nad stalnim nadzorom, varnostniki, kamerami, pregledi prtljage… . Dobil sem občutek, da nas imajo za tatove višje kategorije. Potem sem to nehal jemati osebno čeprav mi je še vedno žaljivo. Podobni so zdaj ukrepi proti teroristom. Čedalje bolj nas omejujejo in nadzorujejo. B.B. prihaja z velikimi koraki.
Nekateri pač kupijo vsakršno razlago in ob prvi priliki bodo oni ali pa njihovi otroci dobili čip v glavo.
Kar se pa tiče silne izbire je pa včasih ni bilo. Je pa bila dobra družba in nesebični ljudje, ki niso sami zase čepeli pred Tv-jem in si v usta basali eksotične hrane in pijače s katero bi poskušali pokompenzirati čustveni primanjkljaj nastal zaradi medsebojne odtujenosti in si poleg tega ustvarjati vtis, da so nekdo, ker si lahko omogočijo “udobno” življenje.
Za takšne so izumili objemanje dreves “bogatih” z energijo. Ker jih nihče več noče objeti in ker nikogar nočejo več objeti, ker z lahkoto ‘kenslajo’ druge in so tudi sami ‘skenslani’. Zgolj zato, ker kot artikel niso zanimivi in ker kot potrošniki pričakujejo, da si bodo na trgu lahko kupili novega partnerja. Do takrat pa se bodo tolažili ‘hand made’.
A misliš, da bi moral napisat pohvalo, ker so v trgovini tako dobri, da mi ob nategunskih cenah blagovolijo posoditi voziček, da mi desetih kilogramov krame in hrane ni potrebno nositi v rokah?
@princ: uživam naj v nakupovanju? Saj nisi resen!
Mah, ti itak ne boš nikoli zadovoljen, enkrat te motijo nategunske cene, drugič naslavljanje v trgovini, tretjič izposoja vozičkov, itd. Če mene nekaj motim, potem tega ne počnem. Tudi nakupovanje ni življenjsko nujno, že najdeš koga, ki opravi nakup zate.
BTW, a sploh veš, koliko stane en nakupovalni voziček?
Tole z vozički je res smotano. Jst grem običajno v Mercatorja (in vrnem voziček sama od sebe, madona sej nisem “žival”, da stvari puščam kjer mi padejo iz rok) ali pa v Tuša (ti dajo kovanček, ki ga potem lepo pustiš v avtu in je vedno pri roki). In zelenjava je res zanič.
No Leclerc ima tudi do zaposlenih precej butasto politiko, če te potolaži. Tko da, prosim, ne jim težit. 🙂
[…] spomnite moje jesenske avanture v supermegamarketu Leclerc, kjer so me a priori obravnavali kot potencialnega lopova in mi, strožje kot na ameriškem […]
V Leclerku so resnično neprijazni.Zadnič k smo odšli kupovat, sem se postavila od neka vrata.Star godrnjač me je prav naglas nadrl da nimam tukej kej delat.
[…] jajc!” Ampak potem pač ugotoviš, da je Spar še bolj antipatičen (in predvsem dlje), da je Leclerc itak neprebavljiv, da imajo v Tušu zanič ponudbo, Hofer in Lidl me pa itak odbijata, čeprav […]
Res je da je v Leclercu kup bedastih pravil, vendar pa kar se tiče neprijaznosti pa mislim da ne premagajo soseda skozi parkirišče. (v mislih imam Hypermarket mercator) Tam pa ne da so samo ne prijazni ampak so tako neumni da je kaj! Zadnjič sem se z blokcem in kulijem sprehodil po večjih ljubljanskih trgovinah, da sem primerjal cene boljših viskijev ki jih premore slovenski trg. Pred kakim letom sem moral v hypermarket mercator že brisati slike iz tlefona zaradi slikanja stalaže z žganjem. Takrat sem zamahnil z roko in meni nič, tebi nič, zapustil trgovino. Skratka… ko sem pred kratkim spet obiskal hypermarket mercator na Rudniku z blokcem v roki in si zapisoval njihovo ponudbo in cene, je mimo seveda prišla trgovka in me vprašala kaj počnem. Ko sem ji povedal da si zapisujem njihovo ponudbo in cene me je vprašala če sem svoj prihod najavil? NAJAVIL?!? Dal sem ji vedeti da sem potrošnik kot vsi ostali in ne nek inšpektor ki se mora najaviti, vendar ženska ni odnehala in mi ukazovala naj odneham s svojim početjem. Ker sem se nevedni trgovki nasmejal in jo vprašal kateri zakon kršim, je začela nejevolno mrmrati, nakar sem ji vljudno povedal da naj gre po vodjo izmene in naj mi ona pove v kakšnem prekršku pravkar govorimo. Ko gospa pove da je ona vodja izmene, sem ji povedal da naj pokliče direktorja trgovine ali koga ki mi bo znal odgovoriti česa sem obtožen. Ko je vodja izmene videla da me ne more kar tako odgnati, se je obrnila in mi pustila da sem v miru dokončal svoje delo. Moje mnenje je sledeče: Velika trgovina kot je hypermarket mercator bi mogla vsaj malo pobrskati po zakonikih, če ne drugega, bi se spodobilo, da vsaj pozna svojega. To da potrošnik pošlje v kozji rog šefico in celo trgovino skupaj se mi zdi malo hecno 🙂
@Klemens – ne se sekirat, saj je povsod tako. Tud ko kličeš na inšpekcijo jim moraš dokazat, da imaš ti kot potrošnik prav in da ti je bil kršen zakon o varstvu potrošnikov. Zanimivo je to, da je inšpektor na strani prodajalca in ne tebe in da bo po besedah inšpektorja inšpektorat naredil vse, da bo spremenil zakon. Zakaj pa, jih vprašam – zato, ker imajo sedaj ful dela in ful prijav zaradi zoprnih potrošnikov, ki izkoriščajo zakon. Ja pismo, pa sj smo 20 let za tujino in na to mojo pripombo sledi odgovor – pa kupujte v tujini. In to sedaj počnem že nakaj časa (če se le da, ker ceneje je skoraj vedno)!
Pri nas je bogo biti potrošnik.
nisem vsega prebral pa se strinjam z vsem
tkole smo fasal tuje mogotce z njihovimi pogoji na naših tleh
fak
da so nahrbtniki prepovedani, slišim prvic. Bom pa stestiral, kako je s tem pri nas, v e.leclerc Maribor 🙂
Jebejo naj se
zdej k si čez 30 ti ne bo noben ruzaka gledal 🙂
Še pred petimi leti mi je nekdo nekje težil, ne spomnim se več kje. Gladko sem mu zabil, da lahko pregleda vsebino, ko bom šel ven, in da ko ne bo ničesar našel, ne bo dobro. Včasih z nesramnostjo pri teh ljudeh dosežeš marsikaj. Večinoma pa ne 🙂