Med včerajšnjo kraljevsko etapo me je prešinilo, da bo Tour de France končno postal popularen tudi v slovenskem medijskem prostoru. Žal je medijska pozornost posledica dopinga in ne vrhunskih predstav najboljših kolesarjev na svetu. V zvezi z dopingom sem v blogosferi zasledil Londonov, Legendarisov, dkepicev in Insomniacov zapis. Včeraj je Lajovic v Odmevih vodil debato o dopingu. Prisotni so bili bivši profesionalni kolesar in zdaj selektor kolesarske reprezentance Martin Hvastija, strokovnjak za prehrano in trening1 Srđan Đorđević in dr. Tadej Malovrh, vodja komisije za boj proti dopingu pri AZS. Zaradi neprodornih novinarjev je normalno, niso povedali nič pametnega.
Za začetek bi kot uvod v jutrišnje pisanje o dopinškem problemu zgolj obnovil dogajanje med letošnjim Tourom, saj sem prepričan, da najbolj glasni sploh nimajo pojma, kako so zadeve letos potekale. Po obetavnem začetku Toura in hvalisanju, da bo to končno spet čista dirka, je najprej počilo pri Patricku Sinkewitzu (T-Mobile), ki je bil na testu, opravljenem naključno že mesec pred Tourom, pozitiven na testosteron. V zadnjem času si ekipe zaradi strahu pred prekinitvijo sodelovanja s sponzorji roke operejo tako, da kolesarja takoj suspendirajo. Le dva dni kasneje je odjeknila vest danske kolesarske zveze, ki je iz reprezentance izključila vodilnega na Touru, Michaela Rasmussena (Rabobank). Rasmussen ni bil pozitiven na nobeni kontroli, ampak je bilo problematično izmikanje kontrolam. Vampirji so ga naključno obiskali dvakrat, a jim ni sporočil, kje se nahaja. Če bi se izmaknil še tretjič, bi ga tretirali kot dopingiranca. Rasmussenove težave je še povečal Whitney Richards, ki je pet let po dogodku, ki je razdrl njegovo prijateljstvo z Rasmussenom, začutil priložnost za dober zaslužek. Medijem je prodal zgodbico o tem, kako ga je hotel Rasmussen nategniti, da bi mu čez lužo prinesel škatlo sumljivih pripomočkov, ki so, bolj kot ljudem, namenjeni govedu. Ne bom sodil o resničnosti te zgodbe, a oportunisti, ki pet let čakajo na pravi trenutek, se mi gabijo.
Le dan po njegovi drugi letošnji zmagi je odjeknila novica o krvni transfuziji Aleksandra Vinokurova (Astana). Mediji so ustvarili zgodbico, da si je pomagal kar z očetovo krvjo, kar je Vinokurov humorno označil za absurdno trditev: “I can tell you that with his blood, I would have tested positive for vodka.” Dirko je zapustila kar cela Astana, ki je bila sicer zgrajena prav okrog Vinokurova.
Toda tragikomedija je vrhunec dosegla šele na sredini kraljevski etapi v Pirenejih. Začela se je z bedastim protestom obeh nemških in vseh štirih francoskih ekip. Proti čemu so protestirali, pravzaprav nihče ne ve, oni so trdili, da proti dopingu. Paradoksalen je bil protest T-Mobila, ki je sicer domov že poslal Sinkewitza. Po štartu so objavili informacijo da je bil v enajsti etapi pozitiven še en kolesar. Med etapo se je govorilo le o tem, na forumih pa so se razvile stave, kdo od osmih v enajsti etapi testiranih kolesarjev je črna ovca. V cilju se je izkazalo, da je bil to prav tisti Cristian Moreni, ki je pred etapo skupaj z ekipo protestiral proti dopingu. Komedija brez primere! Cofidis je bila tako že druga ekipa, ki je zapustila Tour.
Šele, ko sem se zvečer vrnil domov, sem videl, da je izključen tudi vodilni Rasmussen, ki je še popoldne v sijajnem slogu osvojil že drugo etapo letošnjega Toura. Izključilo pa ga ni vodstvo dirke, v katerem so že od začetka njegove kalvarije glasno razlagali, da ga raje ne bi videli na Touru, ampak kar ekipa Rabobank, ker so po pričanju nekega italijanskega novinarja ugotovili, da jim je Rasmussen lagal. Ko so ga vampirji iskali, namreč ni bil v Mehiki, kot je trdil, ampak je kolesaril po Italiji. Na svidenje, Rasmussen!
Problem je v tem, da zdaj avtomatično vodi Alberto Contador (Discovery Channel), ki pa tudi ni nedolžna ovčka, saj je bil omenjen na seznamu pacientov dr. Fuentesa, zaradi katerega se je lani, prav tako med Tourom, razplamtela Operacija Puerto. Lani zaradi tega škandala ni smelo nastopiti nekaj največjih favoritov, od katerih so nekateri končno priznali krivdo in se pokesali ali raje končali kariero, medtem ko so se nekateri v sumljivih okoliščinah izvlekli. Med njima tudi dva, ki letos dirkata na Touru, Alejandro Valverde in zdaj vodilni Contador.
Žal torej močno smrdi. Toda za razliko od večine laikov, ki problema sploh ne razumejo in zato obtožujejo izključno pohlepne in goljufive kolesarje in v najboljšem primeru še njihove zdravnike in ekipe, jaz na zadevo gledam v širšem kontekstu sodobne družbe, ki je iz športa naredila posel, ki se na trupla ne ozira. Zato sem prepričan, da le z represijo madeža ne bodo očistili.
- Tole je bilo diplomatsko rečeno. [↩]
Brez komentarjev
Chef, Tour je v slovenskem medijskem prostoru bil se kako popularen. Nekoc! To, da pa popularnost Toura pada ze nekaj let, pa je pac posledica stalnih skandalov v temu sportu. In ja! Hvala bogu da je tako. In hvala bogu, da se v medijih ponovno pudari, kaj se dogaja. Enostavno sramota. Tu v Ldn, je ze opaziti negodovanje, da se je Tour zacel tukaj. Ni ravno pozitivna reklama za blizajoce OI. Drugo leto bodo verjetno zahteve organizatorjev za mesta ki bodo hotela gostiti Tour zelo zelo majhne, oziroma se zna zgoditi, da bodo se prosili koga…..
a še več bo napisano? najs… lookin forward to it…
sicer pa ne vem, chef, zakaj krivdo vališ izključno na ljudi, ki so naredili biznis iz športa, saj ima konec koncev vsak športnik izbiro… JA ali NE… 😉
@chef
Dobro, naredil si kronološki pregled izključitev na Touru. Komaj čakam, da napišeš, kako bi po tvojem mnenju lahko rešili problem dopinga.
Pravilno ugotavljaš, da je za to kriva družba, ampak verjetno se strinjaš da je potrebno nekaj narediti glede tega. Po moje pa lahko narediš samo dve stvari. Ali ostro obsodiš in sankcioniraš vse kar je povezano z dopingom ali pa pustiš, da vsak dela po svoje, s takšnimi ali drugačnimi sredstvi. V drugem primeru bodo športniki nekoč sami od sebe prenehali z uporabo takšnih in drugačnih snovi, sploh ko bodo nekje v Alpah kot po pravilu umirali kolesarji zaradi odpovedi srca ali pa ko nihče več ne bo želel gledati žensk v atletiki, saj bodo vse bile brez jošk (tako je že danes) in bodo imele brade in brke, čez rame pa bodo široke kot tridelne omare. Rezultati bodo pa dobri, to je pa res.
Zanimivo je, da ga je Rabobank izločil prav zdaj. Vodstvo pravi, da so prišli do novih informacij (čeprav so za večino zadev vedeli že pred začetkom toura).
Zdi se mi, da bo treba prenehati z uporabljanjem besede “športen” in fraze “športna poteza”, kajti šport je že kar nekaj časa umazan.
Dobro povzeto dogajanje zadnjih dni. Ogledal sem si tudi včerajšnjo odpiranje teme doping v Odmevih. Vse skupaj je bilo malo smešno, pač v stilo RTVja “dejmo še mi nekaj, vroče žemljice se pač najboljše prodajajo” povedali pa itak niso nič pametnega, saj novinar ne more tako na hitro naučiti tematike, gosti, pa so bili kar zanimiva družba.
Mogoče bomo danes, ko je vpletena še naša nacionalna junakinja Joli zvedeli kaj več. Problem dopinga pa je preveč kompleksna zadeva, ki se jo lahko obdela v 10 minutah.
“jaz na zadevo gledam v širšem kontekstu sodobne družbe, ki je iz športa naredila posel, ki se na trupla ne ozira.”
kot sem napisal pri @londonu – doping naj se dovoli v profesionalnem športu! In potem bi šport postal podoben wrestlingu ali F1, ko je vse naštudirano in je denar odločilni in praktično edini faktor. Čez nekaj časa bi se ljudje tega naveličali (upam) in mogoče bi se pogled na vse skupaj obrnil v drugo smer. Ćeprav mislim, da se to ne more zgoditi, ker bodo vedno nekateri že po naravi izstopali od povprečja, ostali jih bodo lovili z nedovoljenimi sredstvi, dokazati pa se tega ne bo dalo, ker un ki ima naravno neke zadeve več, kot ostali bi izpadel nepravično in krog je zopet sklenjen. (Ha sm zakompliciral)
@london: moja teza je vseeno obratna: o Touru se več govori od škandalov naprej. Koliko blogerjev je do zdaj omenjalo Tour?
Kar se tiče prirediteljev: SP naj bi bilo letos v Stuttgartu, a se Nemčija že buni, da s tem noče imeti. Je pa to ena od rešitev za kolesarski gordijski vozel 😉 Pritisk sponzorjev, a o tem več jutri.
Seveda se strinjam, da je medijski cirkus! Škoda le, da ga ni bilo že prej.
@Fetalij: Ne valim krivde izključno na te ljudi. Ampak, takole, med nama pošteno povedano: če bi bil jaz v podobni situaciji, bi si najbrž zapičil iglo v žilo! In verjetno tudi ti in še marsikdo, ki ima nekaj zmagovalne miselnosti. Žal.
Ali boš letel, ali pa postani rekreativni tekmovalec 😉 Tako je to v vrhunskem športu.
@Legendaris: absolutno je nekaj potrebno storiti! Ampak s kazanjem prstov na ti. grešnike (kolesarje), bomo storili bore malo. To smo počeli do zdaj, pa se ni nič spremenilo!
@Insomniac: tu so po mojem v ozadju take umazane igrice, da se vanje sploh nočem spuščat.
@Športne vizije: ja, dobro si opisal RTVjevo debato.
@seamus: če bomo vse dovolili, nam bodo sčasoma pomrli vsi športniki. Tega pa ne smemo dovoliti, ker je posameznikovo življenje potrebno varovati; četudi mu s tem jemlješ določene pravice – v tem primeru pravico do dopinga.
@CHEF – OK, potem predlagaj rešitev, ki bo bolj poštena od moje!
in khm… realna
Tudi slaba reklama (doping) je reklama? A ni to bedasto! Nisem bral blogov na katerem so blogarji omenjali Tour, razen tvojega, ma sigurno je vse kar je napisano povezano z dopingom.
Kaj pa storiti, da bi šport očistili dopinga? Lepo vas prosim, ne mi sanjat!!!! Vedno se bo našel kdo, ki bo hotel it po bližnici.
Seveda človek najprej pomisli, da hoče gonja proti dopingu zaščititi posameznikovo zdravje. Vendar že za današnji način treniranja ne moremo niti približno trditi, da je vsaj malo zdrav. Današnji profesionalni šport že sam po sebi škodi tekmovalcem, kaj šele če ti uživajo nedovoljena in škodljiva sredstva. Strinjam se s pregonom goljufivih tekmovalcev, saj so ti vzor mlajšim generacijam. Tekmovalnost je nagonska, zato ji je z razumom težko kljubovati in ravno zato je potrebno športnike in tudi rekreativce še naprej vzgajati v tej smeri.
Se pa strinjam s tabo glede skomercializiranosi športa. Pomoje je to glavni krivec uporabe dopinga, zgleda pa, da se bo stvar počasi uravnotežila, saj sponzorji že odstopajo, tako bo denarja in posledično zanimanja za šport vedno manj. Za tekmovalni šport, seveda.
Chef, pod črto se s teboj strinjam o vsem zapisanem in stvari niso le črne ali bele. Razen nekaj – to, da si zapičiš iglo v žilo, to ni zmagovalna miselnost. Ne. Zmagovalna miselnost je, da svoj fizični ali drugačen manko proti močnejšemu ali hitrejšemu nasprotniku nadomestiš z grizenjem (ne mislim kot Tyson :)), željo in žarom. Da z notranjo željo to presežeš in ga/jih premagaš. Ampak po drugi strani, to je bila moja miselnost zgolj tekmovalnega športa.
Vrhunskega nivoja nisem dosegel in zato pošteno povedano tudi ne morem izključiti, da si ne bi pomagal na kakšen drug način, da bi namesto 10,12 tekel 9,73 na 100 metrov. Ampak to ne bi bilo pod imenom zmagovalne miselnosti.
@pietro: ne vem koliko je tu goljufije in koliko je dopinga samo zaradi breizhodnega položaja – ker drugače ne gre.
Ne mislit, da si fantje kar tako malo pomagajo na prepovedan način, ker se jim morda ne ljubi trenirat. Pa še kako trenirajo, ampak dosežejo limit, prek katerega jim pa ne gre.
To ni primerljivo s plonkanjem… ker se praktično vsak plonkar lahko nauči za želeno mu oceno, med tem ko lahko v športu doteraš do maksimuma, pa si še vedno šupak. No, kaj bi storil? V primeru, da ne bi ravno obupal.
@mbastudent: velja isto kot za pietra: Ti športniki do doterali do svojih skrajnih zmožnosti. Dlje enostavno ne gre – trenirajo maksimalno, so v najboljših letih, v mladinskih kategorijah so veljali za najbolj perspektivne… Kaj je torej narobe?
Če to počne večina ali celo vsi, potem bi težko sploh še govorili o goljufiji, kajne?
Kolesarski šport je zelo težko razumeti.
Sam šport je že razumljiv, vem tudi, da vsi trenirajo, kolikor morejo, a kaj za vraga, je v športu toliko denarja. Saj ne da sem svetnik, vendar opazim tisoče stvari, kjer bi denar bolje uporabili, s tem dobili prepotrebno reklamo pa dalje mogoče še zaslužek.
Vse, kar morajo storiti ustrezne ustanove, je, da športnikom predpišejo take kazni, da bi se ti, ko bi se znašli v brezizhodnem položaju, raje odločili za prekinitev kariere, kot pa za uživanje pomagal.
Vendar kaj, ko ljudje ne znamo prenesti poraza.
Pa maš prav – res je težko razumeti!:)
Žalostno je, da se Tour in profesionalen šport nasploh spreminja v eno navadno tekmovanje, kdo si bo večjo količino poživila špiknu v žilo. Škoda!
Ta šport res ni več športen
@pietro: mar misliš, da smo ljudje tako zelo racionalna bitja, da bi se kar pravilno odločili ob zagroženi kazni? Kako pa to, da je ves čas enako prometnih nesreč, čeprav kazni vsakih nekaj let zvišajo?
@meglicm: mislim, da to ni tekmovanje v vbrizganih tekočinah, ampak je še vedno tekmovanje, kdo bo prvi prišel na cilj. Le sredstva, s katerimi bi radi tako hitro prišli na cilj, so vprašljiva 😉
Sicer je bil pa to tipičen komentar popolnega neznalca 😀
@Chef:
To je bil komentar ljubitelja kolesarstva, ki pa ga igre v ozadju ne zanimajo.
Pogled skozi oči povprečnega gledalca, res pa je, da sem se malo nepravilno izrazil
Kar sem hotel povedati je, da je škoda, da je iz kolesarske dirke, ki je vedno veljala za najzahtevnejšo in najbolj prestižno nastalo to, kar je danes. Skratka, da so se igrice v ozadju prestavile v ospredje.
Sam sem spremljal tour predvsem zato, ker kot rekreativen kolesar vem, kakšen napor je kolesarstvo in ker sem se postavil v njihovo vlogo, kako težko je premagati vsak dan 200 km, 2 tedne zapored (s parimi dnevi premora vmes). Sedaj to zame več ni zanimiv šport, ker pač te skrajnosti, ki jih dosegajo niso več realne meje, ki jih lahko doseže človek. Tega mi je škoda.
Kot gledalcu mi je škoda, da je iz najzahtevnejše dirke nastal tak škandal.
Ne bi o tem ali sem nepoznavalec ali poznavalec, preprosto me ta šport ne zanima več, ker ne gre za postavljanje realnih mej, ki jih lahko doseže človek.
PS: upam da si mi razumev, pa tudi če me nisi ti ne zamerim, vodnarjev tako ali tako nihče ne razume 😉
Razumem pa te, da zagovarjaš kolesarje
(citiram : če bi bil jaz v podobni situaciji, bi si najbrž zapičil iglo v žilo!)
Drugače pa komi čakam tvoje mnenje o tem, zakaj kolesar sploh uporabi poživilo in kakšna je rešitev, da bi zmanjšali uporabo nedovoljenih poživil?
Glede na to, da kar pametno razmišljaš in da kar poznaš zadeve, res komi čakam.
Jaz sem pa izgubil zanimanje za ta šport
LP
Peking 2008 – pogreb športa? Se bojim da ja!
@meglicm – za rešitev sem ga že jaz prašal pa še vedno čakam
@meglicm: ne gre za to, da bi zagovarjal kolesarje. Zagovarjam vse športnike, tudi Jolando Čeplak, ki bi jo zdaj polovica Slovenije najraje pribila na križ. Češ, da jih je nategnila. Kakšni bedniki so to.
@CHEF – nikol se nisem preveč ukvarjal s temi dopinškimi zadevami – mislim na eni resni osnovi 😉
no zj malo bolj spremljam vse to in a mogoče Jolanda Čeplak ni nategnila vse nas s tem, da se je fiksala? – ob dejstvu seveda, da ji dokažejo po veljavnih standardih!
Jaz bi se tukaj osredotočil na problem, ki me moti tudi pri drugih zadeva – da se takoj zaključi, da se je fiksala s nedovoljenimi poživili. Saj se lahko da je, lahko pa tudi da ni res in je samo pomota – “Ker primer ostaja odprt, IAAF ne daje nadaljnjih komentarjev dokler ne bo zaključeno zaslišanje” iz Siolove strani.
u, chef, jst si glih ne bi dal igle v žilo, ampak je pa res, da če bi mislil, da pod vplivom alkohola bolje pišem, bi se vsakič, preden bi šel pisat, napil… 😀 tko da ja, ti dam prav… če nisi dovolj sposoben, ampak si zmage (oz. medalje) zelo želiš, potem ja, človek naredi vse, če je želja tako močna.
@seamus: ja kako te je pa kaj nategnila? A čutiš kakšne hude posledice? Imaš težave z denarjem? Se grizeš zaradi fičnikov, ki si jih prispeval v državni proračun in so šli na račun Jolinih nastopov na olimpiadi?
Sicer v kolesarstvui ne gre samo za zmage. Marsikdo od teh, ki jih dobijo, za zmago na Touru nima niti osnovne šanse, morda z nekaj sreče za etapno. Pa so se vseeno posluževali prepovedanega. Kako to? Enostavno, iz golega preživetja 😉
pozdrav,
Uf, vidim da zelo veliko veste. Ampak povem vam nekaj, da tudi če si
Zato rajši glede dopinga in polemizitranja o tem lahko rečem samo: Le čevlje sodi naj kopitar.
lp
upam, da razumete kaj? Ker vas pri vsem tem polemiziranju razumem podobno.
@CHEF mene osebno ni nategnila, se ne sekiram, ne spremljam njenih podvigov … Vse nas je bilo mišljeno, kot vse nas ki spremljamo njene dosežke – postavil sem se v vlogo tistega, ki to govori!
Nategnila pa je koga, ki je navijal zanjo ali svojega otroka / sebe spodbujal k športu in takšne zadeve – saj veš fun clubi, dresi ipd
se poistovetiš z njenimim športnimi dosežki
potem pa zveš, da si se poistovetil z njjenimi športnimi dosežki, ki so bili doseženi, ko je bila pod vplivom dopinga
kako boš potem to razložil svojemu otroku, ki mu je postala vzornica, ki jo je spremljal na vsakem športnem koraku …
Malo izgubi smisel, a ne?
to sem mislil z zgornjim komentarjem
To je pa čisto njihov problem, če so fani. Jaz nisem bil nikoli fan nikogar, zato imam tudi manj težav.
Če ga moj idol polomi, pač rečem jebiga, imel je svoje razloge. Nič nisem užaljen in nič ne tulim, da je goljufivec, ki da me je nečesa oropal.
sam ima pravico pojamrat, da ga je nategnila
saj zaradi teh vse skupi laufa, ne zarad tebe, ki tega ne počneš 😉
Chef :
Predstavljaj si svet v katerem bi vsi kradli. Če ti ne bi kradel, bi ostal reven. Povej mi, ali bi začel krasti??
Kot kaže, po zgoraj napisanem, BI, potem pa bi v zagovor rekel, da pač vsi kradejo in bi krivdo kot tule zvalil na celotno družbo.
Po mojem mnenju so kolesarji glavni in edini krivci. Vsak kolesar točno ve, kaj se sme početi in kaj ne in vsak, ki vzame poživilo ve, da ga ne bi smel in povem mi , zakaj ne bi prevzel odgovornosti za svoja dejanja?
Po moji kmečki logiki, so moštva (zdravniki in ostalo osebje) manj kriva. Res je, da so ponudila poživila, ampak tekmovalcev pa vendarle niso silili, da jih vzamejo.
“”Kje je tu krivda kolesarjev, razen, da so se ujeli v kolesje dobro namazanega stroja, ki od njih zahteva če že ne nemogoče, pa vsaj ogromno?””
Nihče ne zahteva. Vsak kolesar ima IZBIRO, ali se špikne za slavo in ogromno denarja ali pa ne.
Zato je to tvoje branjenje kolesarjev res prav smešno.
To tvoje branjenje kolesarjev je podobno tistemu, ko otroka dobijo krasti, pa se otrok izgovarja : ” Saj vsi kradejo. Saj to počne tudi 20 sošolcev “
Po tvojem mnenju bi v takem primeru krivdo zvalil na celotno družbo in bi rekel, da tisti ki je kradel ni kriv.
Ko si v prejšnjem postu dejal : »če bi bil jaz v podobni situaciji, bi si najbrž zapičil iglo v žilo!«
Prodal bi se za slavo in denar?? Če je tako, te je pa lahko sram
Sem ti odgovoril že na tvoj blog. Ampak še enkrat ti bom povedal: malo sociologije se boš še moral naučiti, pa boš videl, da je tudi za to, da mali krade, delno kriva družba!
Ne mi razlagat nasprotnega, ker v tem primeru se delaš norca iz sociologije!
Poleg tega tudi športa ne razumeš, zato mi, lepo prosim, ne govorit česa me je lahko sram! Bolj sram naj bo tiste, ki niso sposobni drugega kot obtoževati!!! To so svetohlinci.