Tiranija demokratičnega zakona

Da demokracija ni kaj prida učinkovit sistem, so že ugotavljali od moje malenkosti bistveno pametnejši in bolj razgledani misleci, zato se mi zdi aplikacija tega sistema na skupnost moža in žene nekoliko zgrešen koncept, čeprav naj bi bil, kot sem se pred kratkim podučil med nekim poročnim obredom, skupaj s socialno komponento temelj zakonske skupnosti.

Pred časom sem v trgovini opazoval mlajši par, ki je vsak artikel posebej izbiral s približno tako dolgotrajnim postopkom, kot da bi šlo za sestavljanje vladne koalicije z najbolj nemogočimi partnerji, samo da sta bila ob argumentiranju svojih želja za vsak izdelek posebej drug do drugega precej bolj razumevajoča in vljudna, leporečila sta pa tako, kot da ne bi bila dolgoletni par. Neverjetno je, kaj vse je mogoče problematizirati pri navadnem jogurtu ali pri topljenem siru, in to v trgovini, kjer od vsakega živila ponujajo le dva ali tri različne izdelke. Cena, odstotek maščobe, način priprave, čas zaužitja, možnost transporta, vse to je bilo treba vzeti v ozir, pri čemer sta imela za vsako od teh točk diametralno nasprotni stališči.

Zadnjič pa sem slišal za možakarja, ki iz spoštovanja do – zatiranega – nežnejšega spola pred vsako banalno odločitvijo za mnenje vpraša še svojo partnerico, ne glede na to, da je njej popolnoma vseeno in ne glede na to, da bo začela situacijo slej ko prej izkoriščati v svoj prid.

Situacija, ko oba vesta vse in zaradi tega oba odločata o vsem, je zapleten koncept, ki verjetno izhaja iz teorije enakosti – in ne enakopravnosti – spolov, po kateri naj bi bilo normalno, da mož opravlja vsa tista dela, ki jih opravlja tudi žena in žena vsa tista opravila, ki jih opravlja mož, samo zato, da se eden izmed njiju ne bi počutil prikrajšanega ali manjvrednega.

Tako vzorni pari v strahu pred prepirom in v želji po nekakšni enakopravnosti tudi pri najbolj banalnih odločitvah funkcionirajo po demokratičnih načelih, dokler v neki točki ne ugotovijo, da tako ne gre, ker navsezadnje vedno obvelja volja enega izmed partnerjev. Tako vsaj misli drugi partner. Ali pa tako mislita oba. Osnovna težava je v tem, da v odnosu dveh enakopravnih oseb v primeru nestrinjanja seveda ne more odločiti večina. Zunanji arbitri niso vedno na voljo, če že, pa so skoraj gotovo pristranski in naredijo več škode kot koristi, razen morda v zaključni fazi odnosa, ko na sodišču nastopijo profesionalni mediatorji.

Sam bi znorel že mnogo prej. Na kraj pameti mi ne pade, da bi za debato o jogurtu izgubil več kot tri sekunde svojega časa in kljub avtoritarnim težnjam bi celo raje pil izdelek z 0,1 odstotkom maščobe, čeprav ne vidim nobenega razloga, zakaj ne bi kupila dveh različnih proizvodov. Ali pač tisto, kar hočem jaz. Tako naporen demokratični odnos je kvečjemu tiranija.

Prejšnja objava Naslednja objava

20 komentarjev

  • Odgovori zmago1 14. 9. 2016 at 21:21

    Dokler ne boš poročen (ni nujno prd oltarjem, froci pa to..) lahko še sanjaš da si glavni v hiši,…streznitev bo tolk bolj huda kolikor visok ego si zdej nabijaš,….. Ali kot je rekel en stari sodelavec: doma imaš lahko prav, lahko imaš pa mir!

    • Odgovori Anonimno 21. 9. 2016 at 12:36

      To govorijo nesposobneži ja, ki jim žene upravljajo življenje. Ne filozofirajte na splošno, da je povsod isto. Če je pri tebi tako, ni nujno, da bo tudi drugod.

  • Odgovori Spam 15. 9. 2016 at 6:47

    Ni trajalo dolgo, da se je tipična kastrirana copata oglasila 😉

  • Odgovori filmoljub 15. 9. 2016 at 7:42

    A ha! Vidim, da že razmišljaš/ta o dolgoročni zvezi. Zanimivo. Ne pa nepričakovano, in tudi sicer človek pač ni vedno mlajši. Sam sem z leti ugotovil, da so nestrinjanje, občasna napetost in različnost značajev zelo poživljajoči oz. kar pozitivni dejavniki dolgotrajnega odnosa. Temu so včasih rekli ‘nasprotja se privlačijo’, čeprav je to dokaj poenostavljena opredelitev. Kar zadeva delitev dela: če odštejem hišna popravila in vzdrževanje avta, jaz recimo rad sesam (redoljuben picajzel, kakršen sem) in pedenam posodo v pomivalca (pri čemer sproti optimiziram porabljeni prostor in upoštevam estetiko nakopičenega pribora). Vidiš, to je primer, kako lastne frustracije in čudaštva sublimirati za skupno dobro. To priča o tem, da sem inteligenten.

    Čakaj, kaj sem že hotel povedati?

  • Odgovori Katarina 15. 9. 2016 at 8:04

    Po svoje je treba občudovati ljudi, ki imajo toliko časa na tem svetu in se jim tako zelo nič ne dogaja, da je nakup jogurta vreden debate… nepodučenemu se zdi najboljša varianta, da se kupita 2 jogurta, ampak očitno je potrebna razprava…

    ….demokracija je absolutno najslabši sistem

  • Odgovori Zmago1 15. 9. 2016 at 8:19

    Zanimivo tudi jaz imam čez sesanje in pomivalca in na podoben način optimiziram…..ugotovil sem recimo da 13 pogrinjkov kolikor jih teoretično gre noter niti pod razno ne gre noter, če vstaviš kako kastrolo in kako šeflo si hitro na ene 6 pogrinjkov….
    Spam, vidim da si ti tud še mlad,….vglavnem kolikor vidim okol je kar pri vseh enako, tisti ki so najbolj glasni kolk so šefi so pa ponavadi eno od dvojega:
    1. Doma najbolj copatasti, delajo vse, nimajo besede, glasni pa v bifeju, v bistvu so srečni ker žena umsko skrbi za vse oni samo delajo,….
    2. ali pa doma res tirani in ne delajo nič in mislijo kaki đeki so ko ženo pošiljajo od tu do tja in imajo cel dan zase frej žena pa dela in švica in vozi otroke in vse,….Ponavadi jim zveza razpade slej ko prej, ko ženi dopizdi in gre stran ali pa si najde lubčka. Če pa je ženska flegmatična ob takem tipu potem prenaša vedno več in preraste to v nasilje in kak živčni zlom….
    Doma pri 2 frocih je dejansko tolk dela da moraš deliti dela drugače je eden 24 uh pod stresom,….

  • Odgovori Matej Zalar 15. 9. 2016 at 8:46

    @Zmago1: No, eni to ugotovijo prej in si življenje zajebejo pri 25 letih, drugi pa kasneje. Na koncu je bistveno samo to, ali z žensko (in ona s teboj) potem vzdržiš do konca življenja – ne da bi ob tem izgubil svoje življenje.

    @Katarina: Ne vem če je treba neumnost in dolgočasnost občudovati. Debata torej teče o jogurtu, prosti čas pa med košnjo domače trate in pohanjem zrezkov.

    @FIlmoljub, @Zmago: Kar se tiče hišnih opravil – tako! Ker teoretično živim v enočlanskem gospodinjstvu, večinoma bolj ali manj vse delam sam. Dejansko pa lahko človek uživa v opravilih, ki vključujejo neko sistematiko in kombinatoriko. Dejstvo je, da ženska nikoli ne bo obesila perila ali pomila posode tako učinkovito kot moški.

  • Odgovori filmoljub 15. 9. 2016 at 9:02

    Prekleto, da res. Jaz sem sicer šovinistični sadomazohist in trdim, da je pravi dedec samozadosten oz. da načeloma VSE naredi enako ali celo bolje od žensk (tudi lika, šiva in pere perilo), ampak navsezadnje naj bi bila delitev dela razbremenitev za vsakogar, poleg tega pa ima v gospodinjstvu to tudi družbeno vlogo, utrjuje disciplino in krepi občutek skupnosti. Skratka: če hočeš nekaj dobiti, se moraš tudi čemu odpovedati. Kakšna modrost, kaj?

  • Odgovori filmoljub 15. 9. 2016 at 9:05

    p.s. V resnici me likanje dolgočasi, za perilo mi ni mar (ker sem raje umazan, to krepi odpornost), medtem ko tistih kurčevih nitk pri šivanju sploh vidim ne.

  • Odgovori Zmago1 15. 9. 2016 at 9:52

    Glede likanja sem stara šola in nisem še prijel likalnika v roko,…..imamo malo boljši sušilec ki to opravi skoraj isto,…kar se pa likanja srajc tiče dam raje 1,5 EUR za likanje po komadu (lahko dam kontakt res dobro naredi gospa, kratka srajca 1,5 dolga 2eur), kot pa da se prerekam pol dneva pol pa še narejeno ni dobro….

  • Odgovori Uroš 15. 9. 2016 at 10:43

    Demokracijo vidim kot način, kjer o isti stvari odločajo ljudje, ki se ne poznajo (recimo volitve,…).
    V zvezi upravičeno pričakujem, da se partnerja med seboj poznava in razumeva. “Razumeva” ne pomeni, da se ne kregava (ok, to tudi), ampak pomeni, da želje in potrebe drug drugega razumeva, ne le poznava. In če veva kaj je pomembno enemu in kaj drugem in zakaj je to pomembno ter to obaupoštevava pri odločitvah, so debate lahko zelo kratke. Če seveda nobeden nima nekih bolestnih nagnenj po prevladi zaradi prevlade same.

  • Odgovori Anonimno 15. 9. 2016 at 11:55

    Če bi vsaj toliko časa, kot ga državljani porabite za jamranje, potrošili za aktivnost, da nekaj spremenite v družbi, bi se marsikaj na bolje premaknilo. Kritizirat iz udobnih vam kavčev je najlažje. Ko se vas pozove, da bi dvignili svoje maziljene rite pokonci za skupno stvar, takrat pa polno izgovorov, da to ni vaša zadeva, da so drugi plačani za to in podobno. Sami kritiki vsega obstoječega s prepolnimi želodci.

  • Odgovori Zmago1 15. 9. 2016 at 12:25

    Sebe si seveda izvzel ker si dnevno aktiven v tej smeri ane ?

  • Odgovori Matej Zalar 15. 9. 2016 at 13:04

    Ta pacient bi verjetno referendume zakonsko uvedel celo v skupnosti zakonskih in izvenzakonskih partnerjev. Če se nisi udeležil referenduma, si pač sam kriv, da si copata 🙂

  • Odgovori anja 15. 9. 2016 at 14:09

    Pri demokratičnem odločanju o jogurtu…se ve, da zveza res ne bo vzdržala prav dolgo. Ne rečem pri menjavi oken, strehe, dnevne, nakup avta…Kjer so finančni vložki bistveno višji. Ampak en ubogi jogurt? Če nista zelo revna, bi si lahko kupila vsak svojega in energijo vložila v kaj bolj zanimivega.

    Delitev dela seveda mora biti. Ne more en sam vsega, razen, če živiš sam.

    zadeve se zna pooenostavit, če se ve kaj ima kdo čez in kje se je treba skupaj pomenit. V končni fazi je nenehno odločanje utrujajoče in dobiš občutek da je druga oseba popolnoma nesposobna ali nezainteresirana.

  • Odgovori Anonimno 15. 9. 2016 at 15:07

    Kako ste ovčke besne, ko se vam ogledalo pred obrazke postavi. Mislite, da ste sposobni in pametni, vladajo vam pa menda nekompetentni in zahojeni. Zakaj pa ni obratno? Zakaj vi ne vladate budalam? A ni to sramota, da oni vladajo vam?

  • Odgovori filmoljub 15. 9. 2016 at 15:10

    Po drugi strani pa smo ljudje pač različni. Če dva hočeta debatirat o jogurtu in ju to izpolnjuje (vsaj nekaj časa), pa naj to počneta. Moj tast strašno rad in iskreno govori o vremenu, to ga odkrito veseli, čeprav se jaz komaj zadržujem, da si ne bi od dolgčasa odgriznil obeh gležnjev. Vsakomur svoje.

  • Odgovori Anonimno 15. 9. 2016 at 16:02

    Po drugi strani pa ljudje različno doživljamo Republiko Slovenijo in življenje v njej. Nekateri jamrate, da vam je hudo, da kot srednji razred izginjate, da vas davki uničujejo, drugi pa kot uspešen srednji razred davke zlahka zmoremo, prosperiramo in uživamo na tem krasnem delu planeta zemlja. Je marsikje precej huje živeti kot tukaj. Tam je pa res razlog za jamrat.

  • Odgovori Spam 15. 9. 2016 at 18:15

    @ Zmago

    daleč od tega, da bi bil mlad. Bi se pa isti trenutek ločil, če bi se znašel v situaciji “doma imaš lahko prav, lahko imaš pa mir!”. Prav ima tisti, ki se ne moti. Mir pa si zaslužimo vsi.

  • Odgovori Matej Zalar 15. 9. 2016 at 20:57

    Kaj pa vem, jaz ne bi kaj preveč fantaziral kar se tiče zakonske demokracije. Oba pač odločata o vsem, a imata tudi oba pravico veta. To po mojem učinkuje najbolje. Tudi, če gre samo za jogurt.

    Midva sva recimo danes izbirala hotel in postopek ni trajal nič dlje, kot če bi ga izbiral sam, s tem da je dobila občutek, da ima pravico soodločanja (in da sem se zavaroval, če bo šlo kaj narobe) 🙂

  • Komentiraj