Regeneracija je zoprna – in draga – reč. Valjčki, masaže, magnetne podloge, ledene kopeli, praški … ampak najbolj pomaga, seveda, spanje. Tisto, česar si ne privoščimo. Sam imam sicer to srečo, da dejansko ne potrebujem dosti več kot šest ur spanja. Res pa je, da večinoma spim manj. Več o regeneraciji in še marsičem lahko preberete v tokratni reviji Tekac.si.
Kupite jo pri prodajalcih časopisov po vsej Sloveniji, naročite jo tukaj, veseli pa bomo tudi lajka na Facebooku.
Odrekanje že, toda ne spanju!
Z leti izkušenj človek ugotovi, da imajo najmanj časa tisti, ki ne delajo nič in da so isti ljudje tudi najbolj utrujeni in zaspani. Zjutraj so razdražljivi, dopoldne apatični in popoldne izčrpani, do večera pa vendarle nekako pridejo toliko k sebi, da se lahko posvetijo brezdelju, na primer voajerizmu po liniji najmanjšega odpora, za kar so nadvse prikladni resničnostni šovi.
Utrujenost ni samo prikladen izgovor, ampak v družbi pridnih tudi dokaz pridnosti. Zdi se, da utrujenost zanikajo samo še rekreativni športniki, ki pred ali po osmih ali desetih urah naporne službe zmorejo še trening, konce tedna pa najraje preživljajo s čipom na vezalkah. Občutek imam, da so to postali junaki 21. stoletja in da jih častimo bolj kot vrhunske športnike, ki v konkurenci najboljših na svetu tekmujejo v konkurenčnih disciplinah. Vrhunski športnik opravlja službo, medtem ko za amaterske tekače marsikdo pravi, da opravljajo dva šihta, najprej tistega za denar, potem pa še trening – kot da je vadba obveza in da je profesionalni pristop v amaterizmu nekakšno junaštvo. Pri tem bodo skeptiki morda namignili tudi na to, da glede na relativno kratko obdobje priljubljenosti rekreacije v svetu sploh še ne poznamo dolgoročnih učinkov pretirane vadbe v zrelejših letih.
Seveda ne trdim, da vadba ni zdrava – dokler je seveda zdrava. In zdrava je takrat, ko se je lotimo spočiti. Že pri petindvajsetih sem ugotavljal, da po prekrokani noči le stežka funkcioniram in že čez pet let sem se počutil še huje. Te spremembe bi morali vzeti bolj resno in jih nikakor ne razumeti kot šibkost, ki jo je treba premagovati, temveč kot znak, da telo zahteva temeljito vzdrževanje. Profesionalni športniki to razumejo bolje. Res je, da je trening njihova služba, a del vadbe so tudi aktivnosti, za katere rekreativci nimamo niti časa niti denarja. Vrhunski atlet je športnik vseh 24 ur dneva in, verjemite, ni preprosto ležati na hrbtu in se prepričati, da ob desetih zvečer res ni več treba prebrati še ene strani v knjigi ali pogledati še naslednjega dela televizijske serije.
V reviji Tekac.si redno omenjamo pomen regeneracije, tokrat pa smo temu delu vadbe posvetili glavno pozornost. Zanimiva se mi zdi predvsem ugotovitev, da sta spanec in zdrava prehrana pomembnejša od vseh ostalih metod regeneracije, ki so drage, pogosto pa ni jasno dokazana njihova učinkovitost oziroma na športnike vplivajo različno.
Danes je sicer moderno govoriti o odrekanju, toda nečemu se vendarle ne smemo odreči: spancu in počitku. Ne kratite si torej spanca zato, da boste trenirali, saj s tem zanemarite pomemben del treninga. Seveda je to v vročih poletnih dneh nadležen izziv, toda nič ni narobe, če začnete hoditi s kurami spat.
Brez komentarjev