donava – Nergač

Kaj plava v Donavi?

Fri, 26 Jul 2013 18:00:14 +0000

Na poti, zlahka pozabim jesti. Zgodilo se je že, da so me na kakšni novinarski po zajtrku nafutrali še šestkrat, kar je skoraj nevzdržen tempo, sploh če je hrana krepka in v neomejenih količinah. In seveda je treba vse poskusiti, ne iz požrešnosti, ampak iz poklicne radovednosti. Bal sem se, da bo tako tudi v Vojvodini, a z izjemo okolice Subotice – obilno kosilo, čez eno uro palačinke, pojesti sem moral dve ogromni porciji, in čez dve uri še večerja s petimi hodi – ni bilo panike. V Novem Sadu smo začeli precej evropsko, z brunchem v središču mesta. Čarde so bile v teh koncih nekaj podobnega kot pri nas tovorniške postojanke, kjer so furmani napojili konje, vzeli kaj za pod zob in za na zob ter morda prespali. Pozneje so v Vojvodini čarde odpirali tudi ob rekah, kjer so se morda ustavljali tudi naši flosarji iz Savinjske doline. V zadnjem času so obcestne čarde bolj ali manj izginile, na Donavi pa jih je samo v Vojvodini ostalo kar trideset. V Novem Sadu toplo priporočam Čardo Aqua Doria pod Varadinskim mostom, na Petrovaradinski strani Donave. Ob Donavi je po mojem greh naročati kar koli drugega kot ribo. Standard so som, […]

The post Kaj plava v Donavi? appeared first on Nergač.

]]>

Ekskurzija po Novem Sadu

Fri, 19 Jul 2013 18:00:11 +0000

Čeprav me je ob pregledovanju programa mikalo, letos nisem šel na Exit, kar pa še ne pomeni, da nisem bil v Novem Sadu. Med krajšim potepom po Vojvodini smo tja iz Ljubljane prileteli skozi neke čudne vasi na Fruški gori, zahodno od Rume. V teh prijetnih koncih bi v lokalni beznici z veseljem spil pivo skupaj z domačini, ampak prvega sem dočakal šele v Novem Sadu nasproti Hotela Vojvodina. Dolg dan je bil. Mislim, da smo iz Ljubljane startali ob štirih zjutraj in čakal nas je še sprehod po mestu – novinarska ni lahka. Ob tretjem obisku Novega Sada sem izvedel nekaj zanimivosti, ki sem jih pred tem gladko spregledal, saj mi je bilo več do piva in muzike. Zato najprej nekaj klasičnih s Trga svobode. Na severovzhodu je ena redkih katoliških cerkva, ki v Srbiji stojijo na glavnem trgu. Keramiko za streho so pripeljali iz Žolnaja. Cerkev je zgrajena v neogotskem, mestna hiša nasproti pa v neorenesančnem slogu. Na trgu severno od cerkve, pravijo mu Katolićka porta, je bil nekoč britof. Na Zmaja Jovina ulici med Trgom svobode in Vladičanskim dvorom (na fotki spodaj) si lahko zvečer napasemo oči na dolgih nogah, a je vzdušje precej promenadno, zapeto. Dosti […]

The post Ekskurzija po Novem Sadu appeared first on Nergač.

]]>

Novi Sad z možgani na paši

Wed, 13 Jul 2011 18:30:01 +0000

Ruma je zanikrno mesto. To me ni presenetilo. Računal sem, da bova našla kako ceneno gostilno, kjer bi si privoščila dobrote iz roštilja in pivo Jelen. Ampak stanje je slabo. Glavna vpadnica v mesto precej spominja na naše prekmurske vasi s hišami ob cestah, samo da je zanemarjena in da je več razno raznih obrtnikov, trgovcev, ki prodajajo vsakovrstno kramo in predvsem ogromno mењачниц. Proti središču mesta jih je čedalje več, primerne gostilne pa nobene. Na prevelikem osrednjem trgu z realsocialističnim spomenikom je nekaj pajzlov z ratanovimi stoli in čeprav sem opazil kar nekaj ponudnikov hitre prehrane, je videti, da tam vseeno živijo od menjalnic. Če kje, se s svojim avtom sječam kao veliki kurac v Srbiji. Zato parkirnine seveda nisva plačala. Nekaj časa sva iskala gostilno, nazadnje pa švicala v smrdljivem kiosku, kjer niso imeli niti kajmaka. Ampak jebiga, roštilj obvladajo! Bodite pozorni na arhitekturo poslovno-stanovanjskega objekta za kioskom! Čeprav mi niso pri srcu, bi sam v Novem Sadu najverjetneje zrihtal nastanitev v hotelu. Če rihtaš tik pred zdajci, je to seveda absolutno preplačana varianta – sicer je skoraj zastonj -, Lea pa je zrihtala neko garsonjero za 120 evrov – za pet noči. Najprej jo je hotel nekdo [...]

The post Novi Sad z možgani na paši appeared first on Nergač.

]]>

Nad lepo modro Donavo

Fri, 29 Apr 2011 18:00:32 +0000

Večinoma jo poznam v rjavi različici, ampak tam je res modra! To sem ugotovil šele doma, ko sem gledal fotke. V Donaupark sva šla z namenom, da si Dunaj iz Donauturma ogledava iz zraka. Na prvi pogled je videti, da 252 metrov visok telekomunikacijski stolp stoji na otoku sredi Donave. To ni čisto res, saj je kanal Alte Donau, starodaven rokav Donave, na severni strani ločen od reke. Otok, Donauinsel, pa se vije med starim tokom Donave in Novo Donavo, dobrih dvajset kilometrov dolgim kanalom, ki so ga zgradili zaradi poplavne varnosti. Donauinsel je zdaj, tako je videti iz zraka, rekreacijska in zabaviščna površina. Izstopila sva na postaji Kaisermühlen (U1) pri dunajskih Združenih narodih. Ob newyorškem centru imajo Združeni narodi pisarne še v Ženevi, Nairobiju in torej na Dunaju. Kul okolje. To je zame moderno poslovno središče, ne pa po vsej Ljubljani posejani nebotičniki kot si jih je zamislil nevizionarski in s kapitalom omejeni Koželj. V takem okolju se s svojo dejavnostjo sicer ne bi ukvarjal, ampak za pisarniške molje je idealno – za razliko od naših poslovnih središč, ki so pridružena trgovskim. Od postaje do Austria Centra (dunajskega kongresnega središča vodi taka pot: Pred Austria Centrom: Malo naprej se […]

The post Nad lepo modro Donavo appeared first on Nergač.

]]>

Vrček najstarejšega piva

Mon, 27 Dec 2010 18:02:58 +0000

O Kelheimu sem v reviji Potepanja napisal, da me spominja na Slovenske Konjice, čeprav si seveda nista podobna, poleg tega je Kelheim trikrat večji. Če se Slovenske Konjice naslanjajo na vinograde, so v bližini Kelheima največji nasadi hmelja, mesto namreč leži v območju Hopfenland Hallertau. Če nad Slovenskimi Konjicami stoji grad Konjice, zaznamuje Kelheim Dvorana slavnih. In tako kot je blizu Slovenskih Konjic Žička kartuzija, je nekaj kilometrov gorvodno od Kelheima ob Donavi benediktinski samostan Weltenburg z najstarejšo samostansko pivovarno na svetu. Ampak tja šele priplujemo … Kelheim leži ob kanalu Ren-Maina-Donava, ki so ga dogradili leta 1992 in služi kot povezava med Severnim in Črnim morjem. Rečne ladje startajo v Rotterdamu in plujejo po Renu navzgor skozi Düsseldorf in Köln do Mainza. Na sotočju zavijejo levo in po reki Majni do Bamberga. Tam se začne ta 171 kilometrov dolg kanal, ki teče skozi Nürnberg in se konča v Kelheimu. Tako je videti z balkona Dvorane slavnih: Ko smo prišli s hriba Michselberg z Dvorano slavnih, smo se prepustili Bavarki, ki nas je z minimalno hitrostjo, s katero je onemogočila sproščeno jutranjo kavo, vodila skozi mesto z nekaj pompoznimi mestnimi vrati. V vseh mestih ob Donavi se hvalijo z rekordnimi […]

The post Vrček najstarejšega piva appeared first on Nergač.

]]>

Passau, mesto treh rek in največjih orgel

Wed, 17 Nov 2010 18:00:05 +0000

V začetku septembra smo štirje turistični novinarji na povabilo Nemške turistične organizacije odpotovali na štiridnevni potep po Bavarski. Tokrat mi za spremembo ni bilo treba skrbeti za organizacijo, prevoz, iskanje kontaktov, prenočišč in podobno, kar me ponavadi živcira preden se odpravim delat reportažo. Za razliko od slovenskih turističnih delavcev, ki nimajo pojma niti o elektronski komunikaciji, kaj šele, da bi se zavedali svoje promocijske vloge, germanski profesionalci pač vedo, kako se stvari streže. Tokrat je bilo dovolj, da sem v kufer zložil nekaj spodnjic, nogavic, majic ter zobno krtačo in se ob pravi uri narisal na Brniku. Edini zaplet se je zgodil na avtocesti med potjo od Münchna do Passaua, pa še to so fantje rešili po nemško. Kako so policisti opazili, da je zadnja notranja pnevmatika prazna, mi ni jasno. Prijazno so opozorili voznika, ta pa je tudi dejansko poiskal najbližjega vulkanizerja v neki zabačeni bavarski vasi. Passau ni nič drugačen kot sem si ga predstavljal. Simpatično nemško srednje veliko mesto. Z veliko reko. Ne samo eno. Passau je zrasel na sotočju treh rek. Lega osrednjega dela mesta je strateško idealna: na sotočju Donave in Inna – prva ščiti stari del mestnega jedra, kjer so ljudje živeli že od […]

The post Passau, mesto treh rek in največjih orgel appeared first on Nergač.

]]>

Beograjski bluz

Mon, 02 Nov 2009 07:30:15 +0000

»Stari, daj mi tistih 300 evrov iz ruzaka!« »Kakšnih 300 evrov?« Možakar mi je, ne da bi vedel, v fotografski nahrbtnik vtaknil 300 evrov. Vložil jih je v pasoš, ki sem ga pustil na recepciji kampa – receptor nama je izdal pildka, ki sta dokazovala, da sva nastanjena v njegovem kampu, naj živi postsocialistični big brother! Opoldne, ko sva prišla k sebi po flosarski žurki, je zavladala panika. K sreči se nisva pretirano grizla; Florjanu je za denar vseeno, ker sem ga imel jaz dovolj, jaz sem si pa mislil, da bom njegov dolg že nekako izterjal. Slednjič je denar iz trezorja vrnil receptor. Šefe je res poštenjak, pravi dec, tako da njegov kamp, čeprav je zanikrn, priporočam vsem. Skočila sva na že znano avtobusno linijo, ki vodi čez Brankov most na trg Zeleni venac. Pleskavici sva pozajtrkovala zraven avtobusne postaje, s pogledom na prodajalno kart, ki dokazuje, da se ni na Balkanu še nič spremenilo. Vreme se je zrihtalo in čez Trg republike sva se zadovoljno podala v beograjsko nedeljsko popoldne. Ulica Kneza Mihaila je klasična nakupovalna ulica. Študentje so postavili na ogled malo morje glinenih skulptur. Česa podobnega – pa ne Modičevih kvaziumetniških instalacij – bi si želel […]

The post Beograjski bluz appeared first on Nergač.

]]>

Beograjski zračni napad

Mon, 12 Oct 2009 07:30:06 +0000

Turističnim vodnikom inyourpocket ne zaupam najbolj. V Novem Sadu nama je priporočil oštarijo, kjer bi najraje postregli s pomfrijem in instant pleskavicami. Na koncu sva na glavnem trgu pristala v McDonaldsu, zobajoč pomfri. Bistvena razloga za to sta bila klimatiziran prostor, saj se je tempratura zunaj bližala štiridesetim stopinjam Celzija, in urejeno stranišče. Dopoldne sva brezciljno tavala po mestu, zavila na prašno tržnico s ponudbo vsega mogočega, jaz pa sem celo prvič vstopil v pravoslavno cerkev; baročna katedrala v Novem Sadu je v notranjosti baročno načičkana. Pred cerkvijo stoji, ne ravno velika, a vendar mogočna škofovska palača. Bolj mi je všeč katoliška cerkev, jasno, saj se je barok praktično ni dotaknil, jaz pa že dolgo trdim, da je bil barok škodljiv za cerkveno arhitekturo. Cerkev Marijinega imena na Trgu svobode stoji točno nasproti mestne hiše. V kategorijo saj ni res, pa je, sodi frizer, ki si je salon uredil kar v garaži. Tako kot v vseh drugih mestih na Balkanu, in to velja za Srbijo še bolj kot za ostale države, je središče mesta urejeno bolj kot Ljubljana, a že promenadi sosednje ulice so zanemarjene. Fasada mora biti pač brezhibna in tako je bolj ali manj tudi pri ženskah. Novi […]

The post Beograjski zračni napad appeared first on Nergač.

]]>

Dan v Bratislavi

Mon, 10 Dec 2007 07:30:36 +0000

Prejšnji teden sva s Fotrom odpotovala v Bratislavo, on službeno, jaz pa sem, združujoč prijetno s koristnim, prvič obiskal slovaško prestolnico in obenem pridobil1 informacije o možnosti prenočevanja za avtodome. Bratislava je bližje kot bi si utegnili misliti, od Ljubljane je oddaljena slabih petsto kilometrov oziroma slabih pet ur. Odpotovala sva v torek popoldne in v bližini Dunaja ob avtocesti prespala v hotelu, ki je za večerjo nudil vrhunsko ogaben vineršnicel s hladnim in polsurovim pomfrijem. Bržkone so vse skupaj spekli ob sedmih, ko se večerja začne, in isto hrano ponujali do desetih. Zajtrk je bil okusnejši in nekaj minut čez devet zjutraj sva se znašla v centru Bratislave. Kar peš sem jo mahnil v središče z žicami trolejbusa in tramvaja prepredenega mesta. Moskvič v športni izvedbi. Ker sem se zaradi slabo sprintanega zemljevida – kupljenega na bencinski črpalki sem gentlemensko, predvsem pa brezglavo pustil Fotru – nemudoma izgubil, sem si za orientacijsko točko izbral grad. Ko sem ga fotografiral prvič, je bilo še oblačno. Razjasnilo se je šele, ko sem se spustil dobršen del poti po griču navzdol. A sem se žrtvoval in se vrnil. Razgled z gradu: Na desni strani konkatedrala Svetega Martina: Tako orientiran sem končno vstopil […]

The post Dan v Bratislavi appeared first on Nergač.

]]>