Staromodno oblečen gospod

Nočem se hvaliti, ampak moja postava je od pasu navzdol približno podobna Orestovi z reliefa na rimski nekropoli v Šempetru. Žal to pomeni, da v času modne kastracije moških za po antičnih standardih idealno postavo praktično ne dobim hlač, ki bi mi bile prav.

Mislim, da sem v zadnjih treh letih kupil kvečjemu kakšne gate in en pulover. Saj ne, da vmes nisem poskušal. Nazadnje v začetku leta, ko sem eno uro obtičal v Javnih skladiščih in si rekel, zakaj pa ne bi, namesto, da ta čas posedam v bifeju, kupil hlač. Žal to ni tako preprosto, še posebej, če zraven ni ženske. V tem primeru imam najraje, če je prodajalec gej. Enega dobrega sem imel pred leti v tisti ogromni trgovini v Supernovi na Rudniku. Srajco mi je pomagal izbrati v le minuti ali dveh. Če v trgovini ni nobenega geja, se pač skušam prikupiti kakšni simpatični prodajalki, ampak imam občutek, da se me malo bojijo. Mogoče tudi zato, ker med pomerjanju že v nekaj minutah postanem strašljivo tečen.

Težava je v tem, da so mi hlače, kakršne gejevski modni lobi kreira v zadnjih desetih letih, enostavno preozke. Najprej moram zavrniti vse tiste ogabne modele z nizkim pasom in s trapastim okrasjem v slogu izvezenih zmajev, rožic, umetnih flik in raztrganin. Potem dobim hlače kao klasičnega kroja, a prvih ne spravim niti čez meča, potem prosim za širše in ko isto prosim četrtič, jih celo lahko povlečem čez rit, a so odločno predolge in, še bolj problematično, preširoke v pasu. Prvo težavo bi sicer lahko rešil s krajšanjem, drugo pa le s tem, da bi se zredil za kakšnih pet do deset kilogramov, pri čemer bi seveda moral paziti, da bi obloge nabral izključno okoli trebuha.

Tako sem takrat v Javnih skladiščih pomeril kakšne tri, menda straight fit modele, a samo eden bi pogojno ustrezal, če mi hlače ne bi lezle v rit, prodajalka je pa celo izjavila, da so mi kot ulite. Že mogoče, ampak če me žulijo v predelu mošnje, ne morem normalno funkcionirati, zato sem se lepo zahvalil in za nekaj mesecev obupal.

Rešila sta me Robocop in Andreja. Nakupovalni menage a trois smo izvedli v Viležu pri Gorici. Kot se je izkazalo, bi naju ženska sicer najraje oblekla v klovna, torej v tiste skrajno buzerantske hlače z nizkim sranjem, kakršne radi oblačijo šik trenirkarji. Da sva jo razveselila, sva celo pomerila nekaj modnih hlač in nič nenavadnega ni, da mi kolegice poročajo o moških, ki več niso pravi moški. Če celo življenje nosiš za transvestite ukrojene hlače, seveda ne more biti drugače. Ko sem se pogledal v rit, bi najraje zažvižgal samemu sebi. Od pasu dol sem bil videti kot malo močnejši transvestit.

Situacijo je nekoliko olajšala ugotovitev, da pravzaprav iščem obleke za stare gospode in končno sem lahko zapravil nekaj denarja. Saj ne, da mi kavbojke za starejše strice niso preozke v stegnih in da so komaj dovolj široke v mečih, se pa v njih vsaj počutim kot moški, lahko se celo vozim s kolesom, kar pri tipičnih modernih pižamah praktično ni mogoče, med porivanjem avta pa ne cvikam, da mi jih bo razparalo po vseh šivih.