Srečno 2018!

Že cel december sem tako strašansko siten, da mi nikakor ne gre z jezika voščilo, ob katerem ne bi užalil tistih treh četrtin ljudi, ki mi gredo res neznosno na živce. Pravijo, da naj bi se z leti omehčal, ampak svojat očitno prenašam vsako leto težje in počasi že razmišljam, da sploh nisem prilagojen tej civilizaciji, če seveda to sploh lahko tako imenujemo. Tolažim se lahko samo s tem, da neznosni butci niso v večini, ampak se tako samo zdi, ker so najbolj opazni, ko se rinejo v vrstah, težijo prodajalkam za točno določen hlebec kruha dve minuti pred zaprtjem trgovine, parkirajo na prehodih za pešce in se s tem še hvalijo sredi polne kavarne … no, že začenjam …

Preden zabrbotajo mehurčki in zažvižgajo rakete, vam od srca voščim uspešno in veselo leto 2018.