Morda vas je od nekdaj zanimalo, kako je videti sončni zahod na suhem slanem jezeru?
Od svetišča Sidi Buhlel, kjer smo jezero Šot al Džerid opazovali zviška, smo se v Douz na počitek in temeljito očiščenje odpeljali z Magirusom in Massifom. Res sta huda:
Na sredini poti čez jezero, ki bolj spominja na slano močvaro z ogromnimi belimi zaplatami soli, stoji med popotniki dobro poznana kavarna, kjer smo s šefetom počakali na sončni zahod.
Odgovor na vprašanje pa najdete spodaj.
7 komentarjev
Neverjetno!
Kakšna pokrajina, nikjer nič. Niti kakšne kače?
In kako zvožena pot – od koga?
Koliko je tam stopinj čez dan? In ponoči se ful ohladi, kajne? Je sploh kdaj dež? Je najbrž – ampak zakaj ni nikjer ničesar?
Svetišče Sidi Buhlel (jaz sem mislila najprej, vauu kakšna palača) tam kdo živi? Se niste ustavili?
Kakšne razdalje so to? 300 km, da ni nikjer žive duše?
Hvala ti!
(In dat skoz tak ‘izlet’, je pa kar fino, ko se vrneš na Vič 😀 )
@darja: Tole na fotki je glavna cesta. Asfaltirana 🙂 In z malo širšo bankino.
Čez dan je novembra 25 do 30 stopinj, razen, če imaš enkrat na sto let smolo in jih je pet do deset manj. Ponoči jih je pet do deset, razen, če imaš smolo – na vsakih sto let. Ker je bilo res esktremno slabo vreme, je deževalo dvakrat ali trikrat. Vsakič samo po nekaj nepomembnih kapelj.
Na Viču sem pa rekel ljubo doma, kdor ga ima. Z malo kislim nasmeškom.
Ravno danes je kolegica z bajkom v St. Louisu – Senegal. Solo, brez kamiona ali drugega suporta. Za njo je ta prava Sahara, ne tista turistična iz Tunisa. Nouahdibou – Choum – Atar. Ma namen short cut do Bamaka/Mali do Nigerije. No go, tele dneve. Cilj JAR, Cape Horn.
Od nekdaj me je zanimalo.
@Whiskey: Uau.
@crko: No vidiš, pa si izvedel nekaj novega, kajne?
@Chef: punca je trmasta in namerava naprej v Bamako. Ima zanimivo predstavo o varnosti. Ne ugrabljajo veliko žensk – na udaru so moški. Predvsem Francozi, Italijani in Španci.
Če te bo še kdaj vleklo s kolesom v pesek, ti priporočam trikotnik Choum (monolit Ben Amira), Atar, Chinguetti, Atar. Če imaš pa noge iz rostfreja, pa iz Chinguettija potegneš 120 km še bolj v Saharo do Ouadana do kraterja Guelb er Richat. To območje Mavretanske Sahare je še vedno dokaj varno, da ne govorim o lepoti.
Ne vem če bodo delali linki do slik.
Sipine pri Chinguettiju
[url]http://shrani.si/f/2p/rN/4AHF9LEm/618c0033.jpg[/url]
Nekje na pol poti med Chinguettijem in Ouadanom. Oaza Tanouchert
[url]http://shrani.si/f/W/84/4T3WRutI/618c0240.jpg[/url]
Pri Tuaregih – Guelb er Richat
[url]http://shrani.si/f/17/XC/rVbyXkS/618c0367.jpg[/url]
Kanjon Amogjar med Chinguettijem in Atarjem
[url]http://shrani.si/f/v/2u/aVCGs8A/617c0453.jpg[/url]
Bolje kot nad mokrim, zagotovo!