Kot slišim, je slovenske maturante letos zagnala panika zaradi menda pretežkega oziroma preobsežnega izpita iz slovenskega jezika. Huronsko bebav prispevek so objavili na Planet TV. Kar naravnost naj povem, da se lahko temu samo posmehnem, resda s cmokom v grlu. Je to prihodnost slovenske družbe znanja?
Mislim, da sem maturo pisal leta 2002, torej pred več kot desetimi leti, in že takrat so nekateri trdili, da so bile naloge težke, celo pretežke. Je pa res, da slovenska medijska krajina takrat verjetno še ni bila tako obupno deformirana, da ne rečem ogabna, kot je danes. Zdaj lahko na neki paradržavni televiziji vsak pezde joka, da je že tako pod groznim psihološkim pritiskom, potem ga pa zjebejo še z maturitetno nalogo iz slovenščine. In to so ljudje, ki naj bi bili elita najbolj sposobnih in najbolj izobraženih!
Obenem spremljamo novice, da se lahko danes, ne samo na fakulteto, ampak tudi na gimnazijo, vpiše tako rekoč vsak zmerno sposoben osnovnošolec. Trditev, da nekateri enostavno niso dovolj sposobni za gimnazijo in potem za študij, je postala malodane žalitev, ob kateri te mimogrede obtožijo diskriminacije. Danes velja, da smo vsi dovolj sposobni za službe na najodgovornejših položajih, premalo strog izobraževalni sistem pa to zmoto celo tolerira. Tako danes že vsak osel dokonča najprej gimnazijo, potem pa še neko levo fakulteto za neuporabne vede. Ampak – brez mature ni fakultete, boste rekli?
Trdim, da lahko tudi maturo naredi vsak osel, še posebej v populaciji pretežno zabitih maturantov.
Bodoči študenti torej letos po odpisani maturitetni nalogi iz slovenščine cvikajo, ali bodo sploh prišli na želeno fakulteto. Za morebitni neuspeh naj bi bili, po njihovih besedah sodeč, krivi kar sestavljalci maturitetnih nalog. Res je, da testov nisem videl, domnevam pa, da se ocenjuje – tako kot še lani – po Gaussovi krivulji in ne po vnaprej znanem absolutnem kriteriju, kakršnega smo imeli v srednji šoli (vsaj 90 % vseh točk za odlično, 80 % vseh točk za prav dobro, 65 % za dobro oceno itd.).
Gaussova krivulja ni nič drugega kot normalna porazdelitev oziroma normalno stanje, ki pomeni samo to, da imamo majhen del najboljših, velik del povprečnih in majhen del nesposobnih ali lenuhov. Zaradi točkovanja z upoštevanjem normalne porazdelitve torej matura objektivno ne more biti pretežka, vsaj ne na relaciji do konkurence, torej drugih maturantov. Naloge so pač enake za vse, je pa res, da jih nekateri rešijo bolj in drugi manj uspešno. To je odvisno od njihovega znanja – in inteligence. Manca pa tarna, da ji o nalogi ni bilo omogočeno razmisliti. Nekateri pač razmislijo v petih sekundah, drugi potrebujejo več časa … Seveda se tipičen predstavnik generacije rojenih zmagovalcev, ki za neuspeh krivijo sistem, nadrejene, starše in maturitetno polo, s tem zelo težko sprijaznijo. Enostavno ne pomislijo na možnost, da morda ne sodijo v tistih 5 ali 10 – ali 50! – odstotkov najsposobnejših.
Ko se po vseh letih tako rekoč šenkanih ocen na nekih tako imenovanih strokovnih gimnazijah končno soočijo z realnostjo, je verjetno normalno, da se jih je nekaj “dobesedno jokalo, tudi fantje”. WTF, kot bi rekla tista šokirana mati s foruma. Slaba šola – slaba matura. Dobra šola – dobra matura. In v mojih časih je bila med šolami gromozanska razlika, tako kot je bila med šolami gromozanska tudi razlika med povprečnim številom doseženih točk na maturi.
Jasno je samo nekaj: da so maturitetne naloge za vse enake.
29 komentarjev
No saj, tradicionalno smo družba uravnilovke pač, prosto po Mazziniju. Vsi enako neumni, pa pika.
Podpis!
Zdej so pa čist ‘napsihirani’… Kr srce se mi para…NOT!
V nasem casu se nismo upali pritozevati nad tezavnostjo mature. Sedaj se pa po defoltu pritozujejo vsi,dijaki cez teste na maturi, zaposleni imajo mobing, bolniki zdravstvo, vsi se zmrdujemo cez sodstvo… Vcasih smo bili bolj tiho. Pa ne trdim,da je bilo takrat prav,da se nismo pritozevali, prav ni, da postaja to sedaj vzorec vedenja in funkcioniranja povsod. A je tudi to demokracija?
Jaz sem bil prva generacija mature 1995,…takrat smo dejansko dobili pretežke naloge in se spomnim da so premaknili ocene konkretno navzgor ne vem zdaj pri kerem predmetu…. da so dobili gaussovo krivuljo na sredini,..in noben se ni razburjal to se nam je zdelo čist normalno.
Ne da ne bi spoštovala vaše mnenje, ampak letošnja matura ni bila primerljiva z nobeno po težavnosti, če se osredotočimo na interval 5 let. V svojem izobraževanju nas je veliko takih, ki nismo dobili nobene in resnično nobene ”šenkane” ocene, za kar vem da je pogost pojav predvsem na šolah s slabšim povprečjem (zakaj le slabše povprečje). GFML se ponaša z dobrimi rezultati saj presedimo doma za knjigami 3/4 našega časa in se odpovemu marsikateri obšolski dejavnosti. Seveda se strinjam, da je matura največji nesmisel, ker je vse odvisno od sreče-lahko ti veš angleščino, ampak to enostavno nima veze ker itak ne dobiš 8 pik zato, ker je posnetek na slušnem hreščal in nisi slišal, ipd. Kar se pa tiče slovenščine, naši testi so bili skozi vsa 4 leta res težki in to si upam trditi saj komuniciram z ljudmi iz drugih gimnazij in menim, da smo bili res dobro pripravljeni na maturo. In še za nameček, matura bi naj bila odraz znanja, ne pa preverjanje slušnosti, hitrosti pisanja in pa v glavnem ugibanje, torej loterija na srečo.
@xy…a na faksu boste že (s)poznali rodilnik v zanikanih povedih? (vašega mnenja, porkaduš!)
No, to je obširna debata, ampak nad določenimi zaključki brez pojasnil in nekaterimi poudarki sem pa “začudena”, ker menim, da ni tako preprosto oziroma enostransko. Bolj ali manj nevečmladi ali ostareli pač celo zgodovino pljuvajo po mladini, ki je neznosna in butasta in kakopak razvajena v primerjavi z nami nekoč in pika. Kakšnega pametnega argumenta na to temo pa ne zmorejo spackat. Na konstantno masturbatorsko zlorabo pojma sposobnost sem pa sploh alergična v tej deželi. Sposobnost za kaj in kako, je ključno vprašanje? Kako, za koga in v imenu česa? So res naši gazela menedžerji zelo sposobni, ali zgolj pokvarjeni, predvsem tisti, ki so nekoč bili hvaljeni in nagrajevani, danes pa obsojeni pač jamrajo na blogu in še in še. Ali so obsojeni le tisti, ki nekomu s specifičnimi sposobnostmi in želodcem niso po godu, pa se je pojavil na terenu? So Wolf in podobni sila sposobni in pametni poslovneži ali predvsem dovolj pokvarjeni in v tem kontekstu iznajdljivi slaboumni primitivci, ki ne izbirajo sredstev za svoje plehke cilje, ali kaj drugega? Torej … Ali so naši nekdaj zlati maturanti dejansko zelo sposobni??? Kje pa so danes, kaj počnejo in zakaj??? Ali so neki delinkventi in tisti, ki danes morda jokajo zaradi slovenščine, res nesposobni? Je morda problem drugje? Kakšni so vatli za merjenje sposobnosti na vseh področjih? O čem konkretno in natančno govorimo?
So naši ustvarjalci, ki jim namenjamo največ propagande in hvalnice, sposobni bit sposobni še kje drugje? Je bil obubožan Tesla na koncu svoje kariere pač nesposobnež, al’ kaj? Zakaj sposobni pri nas ne morejo izkazat sposobnosti ali niso cenjeni in ustrezno spoštovani, kar konstantno tumbamo?
Kaj pa se je sploh pričakovalo od vseh, “sposobnih” in “nesposobnih”, na gimnaziji in na kakšnih sposobnostih temelji matura po naše? Zakaj ni sprejemnih izpitov, kakovostnih, ki bi dejansko vsaj v osnovi pokazali, za kaj je nekdo vsaj okvirno najbolj nadarjen, zainteresiran in čemu bo lahko hipotetično perspektivno posvetil svojo bodočnost? Komu neki koristi jebena matura podrobno splošno o vsem splošnem, kar naj bi bila vstopnica za eksplicitna področja sposobnosti in nadarjenosti na fakultetah? Idiotski sistem, še posebej za tako malo deželo s problemi, ki se konkretno vežejo tudi na omenjeno mentaliteto. Matura je simbol idiotskega prepričanja, da neka relativna pridnost in s tem povezana informiranost vsesplošno o vsesplošnem za nekaj let pred pozabo večine podatkov garantira nadarjenost in sposobnost za kar koli, medtem ko nekdo, ki je bolj usmerjeno motiviran oz. sposoben, sicer pa demotiviran s podrobnim maltretiranjem o vsesplošnem, lahko izgubi vstopnico na neko fakulteto, za katero je sicer lahko premnogo bolj sposoben od nekega pridnega piflarja, ki povsem nekritično o vsem bojda nekaj malega ve, dokler se ne bo zabarikadiral v neko pisarno, bil neznosno priden, in počasi bo ves pifling izpuhtel, saj naše šolstvo med drugim še vedno ne temelji na spodbujanju umevanja, razumevanja stvari in motivacije do kompleksnega učenja, kaj šele lastne ustvarjalnosti.
Zato ni nenavadno, da je ravno ta del mature slovenščine tako težavna naloga za dijake, saj vsebuje največ preizkušnje na področju bralne pismenosti, vendar, opa!!!, je ne zahteva!!! Zaradi načina učenja. Če sem dobro razumela, gre za ta del preizkusa (z nekaj preverbe izrazoslovja in slovnice). Tudi v mojih časih je bilo enako. Zelo dobro se spomnim, kako so se na pamet piflali na primer razlike med Šeligovo in Tavčarjevo Agato in seveda povzetke, kaj je kdo s čim hotel povedat, pri čemer ne more bit jasno, zakaj je nekaj povedal. Zakaj, zaboga, bi se strinjal s teorijo konec koncev ? O tem se večini sanjalo ni. Enako kot danes so pač obstajale jebene pole! Te pole so povzetki raznih tem in primeri starih testov. Dijaki se piflajo kot roboti in potem pričakujejo enak koncept, le z drugačnimi primeri. Tako so tudi tokrat nekateri pojasnili svoj problem. Ker naš sistem bazira na takšnem tipu učenja, ki to ni, se pedagoški kader rad začne izživljat nad dijaki kdaj pa kdaj preko testov ali celo preko mature in jim slabovestno, saj sami spodbujajo tak slaboumen pristop, ker so nesposobni pedagogi in tudi sami večinoma pojma nimajo, zakaj sploh mislijo in kaj, pripravi kakšno presenečenje. Presenečenje pa ni preizkus inteligence, kaj šele razumevanja stvari ali lastnega inputa na podlagi znanja, ampak drkanje v glavo s kvantitetnimi vzvodi. Češ, saj se samo piflajo, pa da se ne bodo zlahka predobro odrezali, jih bomo zmedli s preveč nalogami in stisnili v kot. Ena izmed dijakinj je uporabila enega izmed ustvarjalnejših povsem iz slovenskega jezika izvirajočih neformalnih pridevnikov “napsihirani”. In veliko ostarelih retardirancev, gnojnih zarukanih in polpismenih proizvodov našega šolskega sistema, se je takoj oglasilo, češ, smrklja, izražaj se po Slovensko (z veliko pisano večinoma, ja) … hehe … A to je vse, kar imate za pripomnit, gospoda! Tisti, ki se dejansko spozna na jezik, takih kozlov streljal ne bo. Naj vprašajo doktorja Skubica na primer. Ta princip preizkušanja znanja, ki to ni, pa namreč resnično temelji le na psihiranju. Psihiranje pa je prikladno za urjenje vojakov, od katerih se pričakuje predvsem poslušnost in vzdržljivost. Test, ki naj bi preverjal neko znanje, se preobrazi v test sposobnosti boljšega ali slabšega prenašanja terorja. Kar je na področju slovenskega jezika, kaj šele književnosti, totalno nepotreben in zgrešen pristop. Človek se namreč v hitrem in kakovostnem razmišljanju uri postopno s konzumiranjem vedno bolj kompleksnih in poglobljenih besedil. Če to počne motivirano in osredotočeno, bo s časom opazil, da vedno hitreje absorbira vedno težja in bolj kopleksna besedila in jih hkrati še reflektira, ko reševanje enačb postane zabava. Na tak način bo sam v glavi produciral povzetke absorbiranega, ker jih bo razumel. Ta pot je izredno pomembna, saj tisti, ki misli, da nekaj razume le na podlagi povzetkov, v resnici ne razume nič, niti ni usposobljen za osebni miselni angažma, torej za kritično misel na ustreznem nivoju in temu primerno predvidevanje, poznavanje vzroka in posledice, primerjav itd. Zato je odgovor na vprašanje, kdo na takšnem kvizu hitreje pristisne ustrezno tipko, češ, nekdo nekaj domisli v petih sekundah, drug pa se bojda muči pol ure, totalno irelevanten. Idiota po našem sistemu sta lahko oba. Le da je tisti, ki piflanju posveti več časa, tako da iz memoarja potegne napiflan hitro pozabljiv povzetek hitro, večji idiot od tistega, ki je morda ta zafučkan čas potrošil tudi za sprehode s psom, fukanje ali popivanje. Seveda pa bo slednji s strani sistema kaznovan za svojo psihično demotiviranost oziroma pomanjkanje volje, da bi se prilagodil sistemu, kakor vzpostavlja vrednostno lestvico sposobnega. Ampak ta bo imel vsaj nekaj zabave od vsega skupaj. Najbolj bo kaznovan tisti, ki se bo dejansko učil in bo zaradi obsežnosti in natančnosti svojega umskega delovanja časovno prikrajšan v zmožnosti dohajanja in prepoznavanja puhličarskih povzetkov, kakor so mu v polah diktirani (ni pa sam prišel do njih). Izgubil bo čas, da bo prepoznal ustrezne asociacije v predloženih stavkih, ker bo vklopil možganske centre, ki se vklopijo pri ustvarjalnem delovanju, kamor spada tudi poskus razumevanja stvari in ne zgolj memoriranja oziroma brskanja po spominu. Opičje budalo, ki bo delovalo zgolj z mučenjem centrov za spomin, bo v prednosti avtomatsko, ne glede na to, za kolikšne sekunde gre. Na žalost lestvica sposobnosti temelji na hipokriziji in laži. Govori in razglaša se namreč lastnosti, ki naj bi definirale sposobnega, ki pa niso ustrezno implementirane v sistem dejanskih pričakovanj in ne delujejo v praksi.
To se lepo pokaže že na začetku družboslovnega puhličarjenja na faksu, ki si ga omenil. Na podlagi družboslovnih ved, ki temeljijo na teorijah, že začetnike zasujejo s testi na obkroževanje in jih obremenijo zgolj s terorjem časovne hitrosti. Takšnega testa ne more rešit v ustreznem času oseba, ki je dejansko prijela vso predloženo literaturo v roke in ob njej morda celo razmišljala s svojo glavo. Taka oseba bo namreč veliko znala, ne bo pa dovolj hitro prepoznala ustreznih besed na podlagi asociacij v vprašanjih in predloženih med seboj podobnih si odgovorov. Zmanjkalo bo časa za razmislek. Medtem ko bo seveda tak test z lahkoto rešil popoln idiot, ki se je piflal tri urce po starih testih, ki jih pač kupiš (vsaj v mojih časih so se celo prodajali kar v fotokopirnici … niti ni šlo za neko podmizno preprodajanje testov med dijaki … na tak način si dobil le še kaj več za vsak slučaj). Študenti se na primer politologije pri politikantu Lukšiču pač niso učili, ampak so memorirali ključne besede v vprašanjih in katera ključna beseda po asociaciji paše zraven kot pravilni odgovor. Na tak način si lahko rešil vse v ustreznem času. In nesposoben idiot si izpadel, če si se šel dejansko učit in prebirat literaturo!! Sposoben je se je na primer samo napiflal, da se Platon pojavi le enkrat v testih in da je pravilni odgovor tisti, ki vsebuje besedo frulica. Hunga bunga kviz. Bukselj lahko pojma ni imal, zakaj sploh gre in od kod ti kratki podani pravilni odgovori. Medtem ko je nekdo, ki bi imel polno glavo neke vsebine, moral vsaj vse prebrat in malo razmislit, kaj hoče oseba, ki je sestavljala test od tebe (o tem, da se sestavljalci testov, vrli profesorji, ne znajo izražat na ustrezenin razumljiv način, niti ne bi razpravljala). Seminarske naloge se je seveda kupovalo in plonkalo na veliko, ker ni odnosa do njih, saj ne veljajo za pomemben donos k oceni, ampak na primer zgolj nekaj točk ali samo dovoljenje za pristop k izpitu. Namesto da bi bila zahtevnost večja, kar se tiče kakovosti seminarske, ki bi temeljila na znanju in osebnem inputu hkrati. Itd. Itd. Na tak način pedagoška klika, ki je tudi sama takšna in zato so večinoma pedagogi slabi, nemalo njih pa ideološki norci, ki spretno panotranjajo predložene floskule in puhlice ter sanjajo o politični karieri, vzgaja mlade rodove v sposobnostih goljufanja in piflanja floskul brez razumevanja, kaj šele kritičnega uma. Plonkajo, piflajo se povzetke, kupujejo seminarske, ne cenijo osebnega inputa in kreativnosti na podlagi znanja, ker jih šola uči, da takšne sposobnosti nič ne veljajo po njihovem vrednotnem sistemu. Iz tega pridemo do preplonkanih in polpismenih diplom, ki so sprejete s strani očitno nesposobnih mentorjev, z njimi pa se ponašajo razni javni funkcionarji, ki nam kažejo, da uspeh pomeni bit ritolizniški, ambiciozen brez razloga, pohlepen, primerno retardiran povprečju, da te sprejmejo med sebi enake in brez izbire sredstev, da prideš na nek položaj – torej pokvarjenost in primitivizem. Učimo se vsak dan, da so sposobni bojda jankoviči, kordeži, saške lendero itd., a seveda le do trenutka, ko jim kdo zaradi krvoželjnosti in neupravičenih apetitov stopi na žulj. Potem postanejo propalice ali kriminalci, kar naj bi nas začudilo. Zlati maturanti podobno dobijo svojo fešto, na kateri jim pridiga umna kapaciteta v podobi boksarja zavca pod sloganom mi smo vsi enaki in se borimo za enak cilj (a, bejž, no?!), potem pa ne slišimo več za njihova imena in kot da nam ni pomembno, čemu sploh služi ta piflarija. Kakšne so koristi od nje.
Zato menim, da resnično je kriv sistem in je razburjanje nad sistemom povsem upravičeno. Sistem so seveda ljudje. Okrog 80% tvojih zapisov, chef, je bentenje nad sistemom in prfuknjenimi debiloidi, ki ga krojijo. Na različnih področjih. Večina te pozna pod vzdevkom Nergač. A bi morala tudi tebe tretirat za nesposobneža, ki se ne more sprijaznit, da je pač izvržek med sposobnimi, ki se v sistem vklopijo in se z njim tudi sprijaznijo. In so mora celo uspešni! zadovoljne opice, ki ne jamrajo, kaj šele da bi nergali. Je pa res, da mladež pri njihovih letih pač ne zna formulirat, kaj je narobe, ker sploh ne ve, zato jamrajo na način, ki je neustrezen. Vedo, da nekaj ne štima, ampak večinoma ne znajo še pojasnit kaj. Le redke izjeme. Med mladimi je pač toliko buksljem kot med nami bolj ali manj ostarelimi. Kaj šele da bi se znali zavzemat za korekcije v sistemu in načinu. Kasneje jih veliko dojame, ampak komu se ljubi razburjat za nazaj. Vsi so veseli, ko muka mine, pač izpitno obdobje, potem se jih večina sramuje presenečenja, kako dolgocajtno in bedno življenje živijo, pa so tiho kot miši in potem počasi pridejo že v tista dovolj ostarela leta, ko začnejo frustrirano pljuvat po neznosni mladini. Postanejo zoprni, zadrti, prav nič pametni starci pač, ki se od mladih v vsem zlu ločijo le po tem, da večinoma zagotovo slabše fukajo enkrat na mesec.
Konkretnega maturitetnega testa za slovenščino pa seveda nisem videla in bi ga silno rada, ker bi šele na tej podlagi bilo mogoče sploh razsojat, za kaj gre. Sem firbčna. Verjetno pa ni nič posebnega in verjetno je res preobsežen, da bi se le ukvarjali s postranskimi zadevami, kako se testa sploh lotit, namesto z vsebino. Kot ponavadi pri nas. Drhal vzgaja drhal.
@izabela:
Ja, to je demokracija. Zaradi tihih in voldljivih riti v vaših časih, kateri koli so že bili, smo pa danes v tako temni riti, kot smo.
Še zelo pomembno pismo, na kakšnem nivoju je naše šolstvo in s tem povezana diskusija, vrednotenje. Metaforično rečeno, ali je metulj res metulj. Slučajno ravno na primeru slovenščine.
http://www.dnevnik.si/mnenja/pisma-bralcev/odprto-pismo-republiskemu-izpitnemu-centru-ric-in-zainteresirani-javnosti
Zato se je pomembno pritoževat. Je pa problem, ker se seveda večina v takšnih opičjih okoliščinah tudi pritoževat argumentirano in s koristnimi cilji ne zna. Od kod neki.
Točno tako, Simona, in tudi na fakultetah, ki niso družboslovne (konkretno: računalništvo in zdravstvena), ni nič drugače: predavanja se običajno ne obiskuje, predpisane literature se sploh ne bere (dobesedno nič), zapiski so tudi iz mode. Aktualne pa so Powerpoint prosojnice predavateljev in pa v manjši meri vprašanja in odgovori starih izpitov, snetih s spleta.
Zakaj? Ker so izpiti, “kolokviji” (lep primer zlorabe besede) in “kvizi” sestavljeni tako, da ne nagrajujejo znanja, pač pa v najboljšem primeru bežno poznavanje, večinoma pa zgolj piflanje definicij in asociacij, in njihovo ekspres reprodukcijo v zelo omejenem času. Časa za razmislek o vprašanju seveda ni, saj razmislek ni predviden.
Največ znanja se tako pridobi ob praktičnem delu, ki je pogoj za izpit, a je po drugi strani delež pri ocenah minimalen. Kvaliteta se praviloma ne ocenjuje, zgolj zadoščanje minimalnim kriterijem.
Zanimivo, torej veleumi, ki sestavljajo maturitetne naloge, še niso prišli na idejo, da bi jih predhodno stestirali?
Saj lahko to izvedejo interno, da ne bi prišlo do razkritja vprašanj: matematiki, anglisti idr. naj rešijo Slovenski jezik, slavisti, anglisti, romanisti idr. Matematiko in tako dalje. Če pride do odstopanj glede na rezultate predhodnega leta, se ustrezno spremeni nivo, problematična vprašanja popravi ali dodatno pojasni in test ponovi.
Mimogrede, ali sta materni jezik in literatura povsod po svetu en predmet?
morilec dreves…
@simona: punca, ti definitivno rabiš več sexa in manj tipkanja
@nish Haha, tu se spet kaže nesmisel mature. Želim priti na farmacijo kjer palatalizacija, asimilacija in premene v končnici ne bodo imele posebne vloge, ali? Sicer je rodilnik res osnova ampak se mi internet ne zdi ravno kraj kjer bi pazila na književno slovenščino.
@xy: Ti si tipičen primer polizobražene maturantke.
@Janč:
Verjamem, da je tudi na večini drugih fakultet enako, ki niso družboslovne ali humanistične, enako. Na terenu računalništva še posebej vem za veliko razočaranje, saj mučenje s teorijami demotivira in odpihne s fakultete marsikoga, ki je praktično zelo nadarjen za delo na tem področju. Osebno poznam vsaj dva primera. Sicer pa naravoslovje malo izločam, ker naj bi bila medicina na primer kar na visokem nivoju in konkurenčna, pa tudi fizika na primer. Nekateri podobno trdijo tudi za ekonomsko na primer, kar pa zelo težko verjamem, ko poslušam naše mlade in stare ekonomiste, kako uporabljajo oziroma zlorabljajo svoje znanje. Veliko vtikanja v filozofijo, sociologijo in psihologijo, pa hude težave z logiko in mejami verjetnosti na tem področju opažam. Nekaj ne štima s silno kvaliteto mučenja možganov v formalnih okvirih na tem področju pri nas. Izjeme so preredke. Na področju konkretnega podjetništva pa tudi ne opažam izjemnih sadov, ki bi mu botrovala tudi izjemna usposobljenost izobraženih s področja ekonomije.
@prvafaca:
Dvomim, da bi bilo sicer zabavno ali celo zanimivo s tabo poklepetat o tolmunih, turbulencah in obsesijah mojega seksualnega življenja, v kolikor bi te res zanimalo. Če fukaš tako, kot komentiraš, verjetno ne bi niti razumel.
Lahko pa verjamem, da v tvojem svetu ženske in moški več fukajo kot mislijo, čeprav le enkrat na mesec in zelo slabo. Bolje išta nego ništa, če je v življenju najbolj razumljiva novica, da je chef požagal suho drevo.
Tudi jaz sem letos pisal maturo. Moram reči, da je bila slovnica letos res MALO težja, kot prejšnja leta. Časa bi lahko kakih 10-20 minut več, saj je vsaka naloga zahtevala, da se priloženo besedilo prebere še enkrat.
Ampak to ne pomeni, da nam hoče, kakor nekateri trdijo: “RIC zajebat lajf”, ker so bili vsi drugi testi dokaj enostavni (če si se zanje pripravljal). TUDI ESEJ, ki je vreden 50% cele ocene pri slovenščini, je bil ZELO lahek in si brez problema napisal za 30-35 možnih točk.
Se popolnoma strinjam s člankom, da je vse preveč dijakov, ki želijo priti na FDV in FF, v prepričanju, da jih bo po 3 letih na fakulteti čakala neka državna služba s par 1000€ plačo. Potem jih pa vidimo na televiziji, ko jokajo, da nimajo službe. Prej bi mislili!
Edina zadeva, ki me je motila v tem članku je bil ta del stavka: “na nekih tako imenovanih strokovnih gimnazijah”. Ne vem, ali sem narobe razumel ali pa avtor meni, da so tehnične gimnazije manj vredne od “normalnih” gimnazij?
Ja, saj tako v povprecju tudi je. Vsaj desetletje nazaj je se bilo tako.
No… Naj povem Vam povem, da sem tudi sam dijak tehnične gimnazije. V razredu imamo dijake, ki so z državnih tekmovanj pobrali skoraj vsa možna priznanja (s področja slovenščine, zgodovine, matematike, fizike in astronomije).
Res je, da se najdejo tudi taki, ki so (na žalost) “zabluzili”, ampak od teh (tretjina razreda) nihče ni naredil letnika. Kje so torej te podarjene ocene? Podarjene bi bile, v kolikor bi vsi naredili letnik!
Tudi program ni nič lažji, kot na drugih gimnazijah. Po vsej verjetnosti je celo težji: imamo namreč 4 leta fizike in izbirni tehnični predmet, ki se skozi leta razdeli na 3 predmete.
Pa tudi snov, ki nam jo profesorji podajajo, ni omejena samo na maturitetni sklop, kakor delajo to na kar nekaj “pravih” gimnazijah, ampak je precej bolj obširna.
LP
@eh – včasih na elektro faks nisi prišel, če nisi bil na gimnaziji odličen. Sedaj ni praktično nikogar z “navadne” gimnazije. Sam sem s tehnične pa ti lahko iz prve roke povem, da so razlike ogromne. Ne mogoče toliko v samem strokovnem znanju. V vsem ostalem znanju pa so tektonske luknje vmes. Tako pač je, sem se že privadil. Ne verjamem, da so tenične danes kaj boljše, dopuščam pa možnost, da so klasične slabše.
Točno tako kot pravi @Seamus. Tehnične gimnazije ne dajejo širine. Seveda je tipično, da se moderen maturant ne zaveda svojih omejitev, ker pač misli, da je najpametnejši. Žal pač ni tako. Pa ne zato, ker ni hodil na splošno gimnazijo – formalna izobrazba ima bolj malo zveze z realnostjo.
Ko nekdo to naglas pove, pa v jok in na drevo.
@chef na žalost, ja 🙂
Drugače se pa strinjam z vsem zgoraj napisanim. Po mojem bi še najboljše bilo če bi se uvedli sprejemni..Vsak študij bi postavil svoje pogoje, določili bi kateri predmeti so potrebni za vpis na določeno fakulteto (naravoslovni za naravoslovce, družbeni za družboslovce, etc.) pa bi bil večji pregled nad tem kaj dijaki dejansko obvladajo in če so sposobni za izbran študij.
Tako je. Še pred uvedbo sprejemnih izpitov pa bi morali na večini družboslovnih fakultet razpoloviti število vpisnih mest in ukiniti izredni študij – naj plačujejo tisti, ki študirajo na zasebnih unniverzah.
Dokler razni Semoliči rohnijo, da je treba odpirat delovna mesta v fabrkah, je študiranje popolnoma brezveze. Zakaj? Da jasposobnejši odidejo v tujino, ostanek pa odpira s.p.-je ali nekaj let jamra pred prvo zaposlitvijo?
Ja, tudi to. Pa za ekonomijo recimo, razpisanih kar 420 mest, lani 530. Čemu? Te pa grejo vsi na take študije kjer ni omejitev in logično da pride do brezposelnosti, če jih je enostavno preveč. Kar se pa tiče bega možganov, vsak, ki doštudira neki perspektiven študij ne bo ostal v Sloveniji, ker ga omejuje na vseh področjih- in s svojo mentaliteto, s tehnologijo in naposled tudi s plačo.
“Tako je. Še pred uvedbo sprejemnih izpitov pa bi morali na večini družboslovnih fakultet razpoloviti število vpisnih mest in ukiniti izredni študij – naj plačujejo tisti, ki študirajo na zasebnih unniverzah.”
Tako je. To je bistvo vsega fiaska. No, poleg slabe kakovosti in s tem povezanih burk okrog bolonje. Klinc. Tudi sprejemne izpite je treba znat ustrezno sestavit.
@Seamus- “Ne mogoče toliko v samem strokovnem znanju. V vsem ostalem znanju pa so tektonske luknje vmes.”
In kaj je to “vsem ostalem znanju”? Dvomim, da je bila to matematika. 😉
@eh – ti je že Chef odgovoril 😉
Tole sm bil jaz …
Tipično, da danes maturant ne razume pojma “razgledanost”, na svoje znanje pa gleda zgolj s tehnicističnega vidika in obenem še misli, da je najpametnejši, ker počne nekaj koristnega, medtem ko od sociologa itak ni nobene koristi.
Potem je tukaj še bolonjska reforma, na kar je opozorila tudi @Simona Rebolj, ki po mojih informacijah tehnicizem in brezvezno štepanje nepomembnih domačih nalog vzpodbuja še vse do konca izobraževanja.