Če bi že moral odgovoriti na vprašanje o najlepši letošnji hribovski turi in če vas zanima kaj bi odgovoril, bo najbolje, da berete naprej. Najdaljša se je zgodila malo kasneje in bom o njej še pisal, najlepša pa je bila pot na Skuto iz Ravenske Kočne. Pod obema Kočnama in pod Grintovcem ter čez Dolgi hrbet in Štruco. Celo vidljivost je bila tokrat še kar dobra, sama pot pa čista desetka. Tole, drage dame in spoštovani gospodje, je planet Zemlja. V ozadju Skuta, kopa spredaj je Štruca, med skalami pa Robocop.
V Češki koči je ob šestih še vse spalo.
Severna stran Grintovcev je dosti bolj divja od južne, teren je bolj zaprt. Jugozahodno obe Babi, severno so Kočni, Grintovec in proti zahodu greben ki se čez Dolgi hrbet nadaljuje s Štruco in do Skute. Krasno. In ne traja dolgo, da čez melišče pod velikani prideš do stene. Markacij mrgoli in pot ob zajlah je proti Mlinarskemu sedlu manj zahtevna kot je videti.
Jezersko je bilo vedno manjše.
Jutra v hribih, ko se hladen veter vrtinči okoli razgretega telesa, so nekaj posebnega. Še posebej potem, ko je po uri lahkega plezanja čez rob Mlinarskega sedla (2334 m) v oči posijalo zgodnje sonce. Desno Grintovec, levo greben, ki se nadaljuje proti Dolgemu hrbtu, naravnost spodaj pa lunarna pokrajina Velikih podov s sneženimi zaplatami v kotanjah.
Pot na levo postane bolj zanimiva.
Zadaj sva pustila gospoda Grintovca, ki je na Mlinarskem sedlu presenetljivo blizu.
Najbolj zahteven je del poti med Dolgim hrbtom in Štruco, kjer se greben zoži tako, da ga je Robocop zajahal. Rodeo style! Na desni fotki pa še rahlo previsen skok z lojtrco.
Na Štruco (2457 m) se zavije nekaj deset metrov s poti.
S Štruce je Dolgi hrbet (desno) videti precej mogočen. Levo od njega je v ozadju Kočna, skrajno levo Grintovec.
Štruca ima dejansko obliko štruce.
Zadnji del poti na Skuto je nezahteven, kar po dobrih dveh urah plezanja po zajlah kar prija.
Skuta ima verjetno najlepšo lego v Kamniško Savinjskih Alpah. Po mojem se vidi vse vrhove. Tursko goro, za njo Brano, na drugi strani sedla Planjavo in Ojstrico v ozadju.
Pa Kalško goro in za njim Kalški greben, zadaj Krvavec, levo pa Vrh Korena in Kompotelo.
Desno od Grintovca in Kočne Dobrčo in zadaj Triglav.
Še bolj desno pa cel greben Košute.
Mikalo me je, da bi nazaj grede skočila še na Grintovec, a sva si hitro premislila. O piru v tistem baru na pumpi pri Tupaličah sva razmišljala že od Ljubljane in to je bilo pred šestimi, sedmimi urami! Zato sva raje odhitela proti Češki koči.
.
Nekaj energije za zajebancijo je vseeno ostalo.
V takih situacijah si človek misli, da bi bilo fajn imeti wingsuit. In jajca.
Spust pod Vratci.
In do Češke koče. Bo že držalo, da je verjetno ena najlepših koč pri nas. In bo tudi držalo, da se je najlepšim kočam bolje ogniti, če seveda v hribe hodite zato, da se znebite civilizacijskih okov.
22 komentarjev
[quote]Jutra v hribih, ko se hladen veter vrtinči okoli razgretega telesa, so nekaj posebnega.[/quote]
Zaradi takih stvari bom le še bolj pogrešal poletje in “sprehajanje” po našem visokogorju. Za zimo na žalost ni ne opreme (€) in ne znanja, da bi upal na podobne poti tudi po snegu in ledu.
Kot že večkrat, lep zapis in lepe slike
Jest pa eno in isto – Kamniško sedlo gor in dol …
In danes sem puncama sneg prinesel, ker sta si ga želeli. Gor je 3°C, včeraj je bilo cel dan pod ničlo. Je pa prav neverjetno, da bo koča odprta do 13. oktobra.
No, vsaj počas bom za v hribe 8)
juhuhu sem mislil da svoje slike gledam, bil sem gor v soboto, sicer po plezalni s kamniškega sedla, ampak ti nič ne zamerim da si izbral pussy varianto hehe, bolje to kot da se ti kaj zgodi in ostanemo še brez blogov….:)
Amazing!!!
“V takih situacijah si človek misli, da bi bilo fajn imeti wingsuit. In jajca.”
V takih situacijah planinci občutimo, da duša dobi krila. In zajadra. (s Panovo piščaljo, ali brez)
http://www.youtube.com/watch_popup?v=Dy3h6–fMBA&feature=youtu.be
@Mabundo Nagumbe: Heh, bolj kot piščal, meni v slovenskih gorah sede harmonika 🙂
@seamus: Res ne vem zakaj za spremembo ne skočiš še na Kokrsko sedlo. Ali do Korošice. Ipd.
@chef – ker ni na brzino tolk višincev, na sedlo je razen ene dveh mest ves čas strmo, enostavno stopiš iz avta in začneš grizt kolena. Pa še za nazaj je melišča za 13 minut – od pod stene in skoraj do skale tik nad Pastirci. Melišče za sestop je pa skoraj najboljša zadeva, hitreje gre samo še s smučmi in po zraku. In pa na splošno je pot čisto enostavna, tako da tudi v megli in dežju ni problem.
Sj drugače nameravam tud na Veliko Planino čez Rigelj pa čez Primoža nazaj, samo za tisto potrebuješ lepo vreme in dva avta. Kokrsko sedlo ima zoprno pot in tudi dostop je tečen (cesta), Korošica me pa ne mika, ker je do slapu Orglice čist preveč po ravnem in potem zmanjka časa za popoldansko turo. Če pa misliš dolino Korošice pa ni slaba ideja, ravno gledam, da je celo pot tja notri in ni treba čisto do konca lezt z avtom po tisti obupni cesti.
Je šel že kdo kdaj iz Logarske – do Klemenče jame in naprej v te planine?
Vas pa vse preberem in samo požiram vaše znanje. Hvala!
Super tura. Sam sem jo s kolegom podaljšal še čez rinke (2 od štirih) in proti koči na ledinah (po Jezersko Vadine). Rinke so ble pika na i tej turi.
Krasna tura, čudovite fotke. Mi je kar žal, da sem z leti fasala en nerazumljiv strah pred prečenjem ozkih grebenov in mi je samo ob gledanju fotke postalo rahlo slabo.
@Seamus: No ja, ni vse v klancu, a zdaj boš rekel, da je namen tvojih izletov samo še trpljenje? DO Kokrskega sedla je po mojem kar fletna pot, od bajte v Kamniški Bistrici je sicer res ravnina, ampak jo lahko kar pretečeš 🙂
In ne, nisem imel v mislih doline Korošice, tam pa res ne vem kam bi šel, razen če hočeš res uničevat avto 🙂 Za kakšno pot namreč ne vem…
Me pa prav zanima kam me boš jutri zvlekel. Danes grem popoldne na Krim in ponoči dol.
@Franci: V enem dnevu? Ker to je pa potem res korektna tura. Mi sploh ni padla na pamet.
@NatasaP: Ja nič, treba bo premagat strah, pa bo!
Skuta. Odlična. Dolgi hrbet res ni za vrtoglave.
Čeprav sem se po poti nazaj izgubila. Sem hotela čez tiste pode na Ledine, pa sem zafrknila in šla skozi Turski žleb, pa pri Savinjskem sedlu spet zafrknila, da sem prišla ven v Beli, Avstrija. P na štop do Jezerskega. Najtežje je bilo od jezera do avta.
@chef – neee, to so samo priprave (te pa veš kako izgledajo), da bodo izleti v užitek in ne samo matr.
Jutri bo bolj na izi, skrbi me samo, če bom našel. Grem danes kupit zemljevid 1:25000. OK, pa mal me skrbi še to, da vsakič ko grem na Kamniški vrh postane to sufer tura…
@mabundo in @chef
Ja, se mi zdi da med naše vršace res paše kaj bolj takega:
Avsenik: Veter nosi pesem mojo
A je pod Skuto še ledenik?
Mah, je nekaj malega, ampak če je to ledenik, sem tudi jaz velikan.
Ko sem bil mulc, sem bil dejansko v dveh planinskih krožkih, preko katerih sem obiskal tudi kar nekaj gora. Sledili sta dve desetletji popolnoma neresnega življenja (substance, pa to…), sadaj družina in zopet se kaže želja proti goram. Znanja seveda več ni, želja pa narašča.
Ampak ko berem tele tvoje zapise, vključno (z/s) Seamusovimi komentarji v smislu “Grem danes kupit zemljevid 1:25000”, sem milo rečeno prestrašen, si ne upam niti v hrib… In grem raje v lokal na pivo, razmišljat, kaj je z mano narobe…
Ampak resno, za človeka, ki ni glih najbolj glup (v smilsu; nekaj je pa le ostalo od pohodniških let iz mladosti, logika in spoštovanje gora, itd.), nima pa znanja, kaj bi ti svetoval za prvo, uvodno turo? Z ženo, ki ni bila niti enkrat v gorah… ?
Pa prosim brez Šmarne gore oz. Šmarke po ljubljansko… 🙂
@Aleš – sj če se držiš dobro uhojenih markiranih poti, potem takšne opreme ne potrebuješ. Prav ti pride na nemarkiranih slabo vidnih poteh / brezpotjih. Zgoraj omenjena potreba po zemljevidu je bila za vsak slučaj, ker sem v drugo iskal Košoroške slapove (in jih našel 😉 ) pod Kamniškim vrhom.
Za vrh bi pa jaz predlagal kaj lahkega, da se z avtom pripelješ dokaj visoko in da ni daleč, hkrati pa občutiš hribe, skalo. Recimo Slemenova špica , sedaj bodo počasi macesni rjavi in bo lepo.
Ali pa Menina planina?
@Seamus A si ti GRSjevc? Že Chef je car, ti pa ‘kuker en stric od odzadej’ 😀
@Seamus
Hvala za nasvet!
[…] chef 26.09.2013 ob 18:00 ob 18:00 pod Potopisi, miks, Šport Tura na Skuto je bila letos brez konkurence najlepša. Na najdaljši se mi tokrat ni hotel pridružiti nihče, pa […]
Pa kakšen Viševnik, morda celo Kalški greben s Krvavca in čez planino Koren.