Med potjo na severno stran polarnega kroga smo eno popoldne obtičali v Stockholmu.
Vlak ekspres
Presenetil me je precej beden videz letališča Arlanda, ki bi ga lahko v primerjavi z münchenskim ali dubajskim mirno opisal kot zanikrno. V resnici gre verjetno za skandinavsko preprostost, ki mi je sicer precej bliže kot nekakšen površinski blišč. Tudi nakupovalni center Eurostop Arlanda, kjer smo prespali, še najbolj spominja na Murgle center, samo da je večji. In da ima simpatično nelep hotel.
Ker bi v tistem okolišu pomrli od dolgčasa, smo popoldne izkoristili za skok v mesto. Hitri vlak od letališča do središča Stockholma ni bil videti hiter in tudi ni dajal občutka, da gre hitro, dokler nisem opazil številk na zaslonu. V dvajsetih minutah prevozi 39 kilometrov.
Prav veliko o mestu ne znam povedati.
Me je pa presenetil vrvež, ki je dajal vtis, da živi v mestu precej več kot milijon ljudi oziroma poldrugi milijon v širšem območju. Rekel bi, da je bila v četrtek popoldne gneča na ulici Västerlånggatan precej hujša kot je kadarkoli nabito središče Ljubljane.
Kolesarji ekspres
Precej hektičen je tudi promet, a enoslednih, s pomočjo človekove moči gnanih vozil je sproščujoče veliko. Pravzaprav kolesarji drvijo po ulicah v kolonah in pred semaforji se jih hitro nabere precej več kot dvajset. Po ulicah dobesedno drvijo, ne kot v mestih bolj mediteranskega tipa, kjer se vlečejo kot megla. Je pa res, da grbinaste in na splošno obupno projektirane ljubljanske kolesarske steze niti ne omogočajo normalnih hitrosti. V razvitih kolesarskih mestih pač jih.
Niso pa kolesarjem prijazne vse ulice. Omejitev je predvsem relief. Brännkyrkagatan se tu vzpenja z 22-odstotnim naklonom, precej brutalni pa so tudi tlakovci. Vseeno me je kar navdušila hitrost kolesarjev na cesti, ki se na hrib vzpenja naokoli, in je tudi precej strma, tako da nekateri tudi razjahajo, spet drugi se gor zaženejo kot mladi bikci.
Četrt Södermalm velja za eno najprestižnejših, kar me niti ne čudi. Razgled z roba pečine je res imeniten.
Dve uri za hitro večerjo
Lahko bi si privoščili hot doge, ki jih, po za švedske razmere smešnih cenah, prodajajo na vseh vogalih. Raje smo na drugem koncu mesta – podzemni promet deluje briljantno, kolikor lahko to ocenim po štirih, petih vožnjah – poiskali najbolj šik picerijo v mestu. Žal je to tudi ena najmanjših picerij, zato smo na tretjem koncu mesta poiskali neko restavracijo. Še zdaj ne vem ali smo jo našli ali smo se pač usedli kar nekam, ker dosti dlje ne bi več prišli. Vse je bilo videti v redu, tudi pivo je bilo solidno, a čez pol ure smo se začeli spraševati, če tam zares strežejo hrano.
Postregli so čez dobro uro, morda uro in pol. Če predvidevamo, da je čokoladna torta že spečena, jo je treba samo še razrezati. Obljubili so jo čez dvajset minut … a očitno še ni bila do konca spečena – in ohlajena –, saj je v resnici prišla na mizo čez štirideset minut. Sumim, da so naročali catering, v kuhinji, ki je dejansko obstajala – a se mi je zdela nekoliko majhna –, pa so hrano verjetno samo preložili na krožnike in aranžirali. E(x)spressa nismo naročili.
Skandinavci res niso hitri, ko gre za ponudbo storitev, a očitno tudi niso nečloveško striktni pri uveljavljanju pravil. Po dolgi večerji smo namreč zamudili čas, ko naj bi še veljala šesturna povratna vozovnica za vlak, vendar to sprevodnika sploh ni motilo. Da, na vlakih imajo še vedno sprevodnike, kar je precej simpatično za deželo, ki je tako rekoč že ukinila gotovino. Podobno kot Norveška, samo da sem na Švedskem kasneje dejansko dvignil papirnati denar – in sredi divjine ugotovil, da lahko povsod plačujem s kartico.
11 komentarjev
hahaha, kera klasična. Poiščeš top spot, vse zasedeno, potem drugo ligo. te ne najdeš. Na koncu pristaneš kar nekje in si zadovoljen.
Če bi sprve padel v to luknjo bi pizdil brez primere. Tako si pa srečen, da si vsaj nekaj dobil, ker mesta ne poznaš, nimaš časa za raziskovanje in še siten postajaš. In na koncu, čeprav ni bilo najboljše, čakal si k zmešan in še zamudil si vlak (no skoraj), v bistvu ne moreš niti skritizirati.
Ja, gotovina pa to. Tudi midva sva jo po ziherasko na Islandiji dvignila. Potem pa prides v planinsko koco sredi Islandije, do kamor lahko pridejo samo posebno prirejena terenska vozila, o mobilnem signalu ze dva dni ni bilo ne duha in sluha, elektrike ni bilo, tekoce vode tudi ne, lahko si pa placal s kartico. Kje so dobili signal za POS terminal, me ne vprasaj.:D
Kar se pa tice zanikrnosti…verjetno Stockholma z Islandijo le ne gre primerjati ampak tudi tam me je zanikrnost kar precej presenetila. Vecina his in okolice le-teh izgleda kot nek severnjaski balkan. Potem sem se spraseval ali je morda tudi za islandce tam vse tako drago, da standard sploh ni tako dober, kot se govori. Ali pa pac so preprosto skandinavci drugacni, za kakrsne jih imamo in je sterilnost v Evropi dejansko omejena samo na Avstrijo in Svico?
Hot dog in Švedska= Hoppkorv in Hot Tuna…
Dej mi povej, je Švedska res preplavljena z migranti?
Sicer pa eden izmed mest na mojem bucket listu :).
@Seamus: Da se razumemo – steak je bil odličen, torta pa tudi. No, vsaj tako se je zdelo v razmerah brutalne lakote 🙂
@Boki: Mislim, da je Skandinavcem precej vseeno za nepomembne podrobnosti. Na Norveškem je po mojih izkušnjah sicer precej bolje, ni pa to Švica, kjer so po mojem res malo nori – pa saj smo s tem kaj bo sosed rekel, obremenjeni tudi Slovenci, seveda del, ki je bliže germanski miselnosti. Ne da bi bila po tleh svinjarija, ampak če ob obali leži razbit čoln, to nikogar ne moti pretirano. No, letališče je bilo res bolj podobno nairobijskemu kot pa dubajskemu 🙂
@Anonimno: No, zdaj poslušam.
@Garancija: Točno to sem skušal med drugim ugotoviti. Ko sem bil še mulc, star mogoče 12 ali 14 let, in sem bil na Švedskem s starši, nas je v Göteborgu kar šokiralo, ker Švedov skoraj ni bilo opaziti, vsaj tak občutek smo imeli. To je bilo pred letom 2000, ko smo vrjetno debelo gledali v vsakega Turka. No, zdaj se mi ni zdel Stockholm s tega vidika nič posebnega. Ko sem bil nazadnje v Celovcu, me je recimo bolj šokiralo, da je bilo na glavnem trgu zvečer kakšnih 75 odstotkov muslimanov in 25 odstotkov ostalih 🙂
Meni so na Švedskem pred parimi leti razložili, da so Švedi recimo nekakšen skandinavski ekvivalent južnjakov. Vse bolj po domače. Bil sem sicer čisto na jugu takoj nasproti Danske in mi je tip povedal, da se jih veliko vsakodnevno vozi čez most na Dansko delat, ker imajo tam pač višji standard (nekako tako kot naši hodijo v Avstrijo), imajo pa menda resne probleme s prilagajanjem na danski red, disciplino in hierarhijo. Samo kot zanimivost…
Kaj pa vem pismo.. po drugi strani pa spiješ par piv v lokalu, pa ti nočejo več postreči, češ da imaš težave z alkoholom 🙂
So vsekakor zanimivi Skandinavci, še najbolj pa Norvežani.. vsaj meni.
@Matej: Obstaja na spletu (na blogu s pomočjo iskalnika ne najdem ničesar) kak tvoj tekst/potopis o Švici ?
Sprasujem zato, ker se po spletu sirijo te famozne novice kako je Svedska preplavljena.
Enako kot govorijo za London. Ne vem, jst v Londonu nisem vidla skor nobenga oz. nic pretresljivega.
@Miran: Tako. Norvežani se ves čas delajo norca iz Švedov. Seveda skrajno politično korektno, tako da sploh niso vici v bistvu.
@Harlock: Ne, žal.
@Garancija: Eh … vprašaj Janšo … in ti bo povedal, da je tako tudi v Sloveniji, v resnici jih je pa komaj kaj celo v centru na Cesti v Gorice, kjer se vozim večkrat tedensko. Kar pa seveda še ne pomeni, da bi bilo tukaj fajn imeti somalijsko, iransko, pakistansko ilegalno diasporo.
@garancija@matej: seveda se pa taki ljudje verjetno zbirajo v becirkih, v katere vidva v Londonu in Stockholmu nista zasla. Mene isto sprasujejo za München. Kot da bi se tja preselil direktno iz Zalega Loga. Kaj pa jaz vem kdo je migrant iz Sirije kdo pa Turski nemec tretje generacije. Na videz jih med sabo itak ne locujem, tam kjer se potikam pa vsekakor ne cakajo v gverili za vsakim vogalom.