Se slišimo!

Ko smo se v Nemčiji razšli, smo se o času in kraju srečanja se dogovorili s temi besedami: »Se slišimo.«

Potem mi je crknil telefon.

Šele tedaj sem ugotovil, zakaj me celo prejšnje popoldne in celo jutro nihče ni gnjavil in zakaj mi ni odposlalo treh sporočil. Da se razumemo: baterija je bila polna, aparat je funkcioniral in lovil signal, vendar se ni povezal v omrežje. Seveda sem za začetek skušal ročno izbrati tuje omrežje. Potem sem še enkrat poskusil z avtomatsko izbiro. Potem sem resetiral telefon. Potem sem odstranil baterijo in kartico SIM. Potem se je na telefonu izpisalo obvestilo, ki je dalo jasno vedeti, da lahko kličem kvečjemu policijo ali reševalce, saj da kartica SIM ni vstavljena.

V prvi trafiki sem zapravil deset evrov za predplačniško kartico podjetja, ki je skoraj kupilo slovenski Telekom, ki jo je telefon sicer prepoznal, ampak se nikakor ni hotel povezat v omrežje, česar mi do danes še ni uspelo pojasniti. Potem me je zagrabila panika, saj so bile moje možnosti, da me sploh še kdo najde, omejene približno toliko kot brodolomčeve, ki se je na samotni otok sicer rešil s pisalom in papirjem, a je pozabil na steklenico za prenos sporočila.

Upanje, da bi Fotr – ali kdorkoli drug, ki bi mu sporočil mojo težavo – čez dan pregledoval elektronsko pošto, ki bi jo lahko poslal prek wi-fi povezave, je sicer obstajalo, a pod nesrečno zvezdo rojen človek se pač ne sme zanašati na srečo. Pohajkoval sem torej po Augsburških ulicah in se razmišljujoče vlekel za kocine na bradi, ko sem se zaletel v skrajno nenavadno napravo s številčnico in telefonsko slušalko.

Telefonska govorilnica!

Nisem bil čisto prepričan, da jo bom znal uporabit in če sem prav razumel, je telefoniranje celo brezplačno – vendar ne za klice na tuje številke, za to so zahtevali vsaj evro, v režo sem pa porinil dva, ker manjših kovancev nisem imel pri sebi. Očetu sem moral potem najprej razložit, zakaj ga kličem z nenavadne številke, potem pa sva se dogovorila tako: »Ob treh bom pri Riegele Wirtshaus.« In, neverjetno, bili smo točni, ne da bi vmes nekajkrat spremenili najprej uro in potem še lokacijo.

Kartico SIM so na Telekomu prijazno zamenjali (seveda ni šlo brez identifikacije z osebnim dokumentom) in mi razložili, da do takšne okvare pride zelo redko. Seveda. To se lahko zgodi le redkim. Samo meni pa se zgodi v tujini, potem ko sem nazadnje rekel: »Se slišimo!«