V soboto sem Krim precenil. Šli smo s Kleo in Krofom. Ker je Krim precej obiskana izletniška točka, sem predvideval, da bo pot zgažena, če sploh bo kaj snega. Seveda je bil. In seveda se iz Iške že dolgo ni podal nihče. Jaz pa v letnih Salomonkah za gorski tek in v navadnih hlačah. Na prvi jasi sva že gazila prek gležnjev. Čeprav sem že prej rekel, da bomo, če se stanje ne izboljša, obrnili, ker sem mnenja, da voda še za v čevelj ni dobra, smo vseeno pririnili do vrha. Čas hoje je bil zimskim razmeram primeren, torej porazen, približno uro in tričetrt. Dom na Krimu je bil še odprt. Steno krčme krasijo fotografije vseh velikih predsednikov: Josipa Broza Tita, Milana Kučana, dr. Janeza Drnovška in dr. Danila Türka, ki se je celo podpisal. Imajo tudi WLAN! Oštir, Titov fan 4 ever, je muhast. Kadar je gneča, je siten kot sto vragov, takrat ga je najbolje pustiti pri miru, sicer hitro koga pošlje v kurac. Ampak midva se dobro razumeva, tokrat sva ugotovila, da bova na lotu ziher zadela, izgubit pa tudi ne moreva, ker pač nimava srečk. Nekakšen humor absurda.
Sicer pa ni čudno, da je bil v soboto židane volje, ker je bila ura že več kot sedem zvečer.
Zimski nočni pohodi so fantastična izkušnja! Zato sva se odločila, da greva še naslednji dan, v nedeljo. V sneg!
Petzlove lučke z LED diodami so glede na cene ostalih outdoor produktov skoraj nesramno poceni. Moja, ki je opremljena s štirimi LED diodami, kar rekreativcu zadostuje, razen, če bi se šel sankat, je koštala 35 evrov. Ampak sem se nategnil. Že ko sem izvlekel kartico, sem vedel, da brezveze mečem 10 evrov skozi okno. Funkcije utripanja in treh različnih jakosti osvetljevanja so brezveze, ker človek pač vedno hoče čim več svetlobe. Sploh ponoči v gozdu, kjer menda mrgoli medvedov.
V nedeljo smo iz Iškega vintgarja štartali v trdi temi. Snega je bilo že v Iški občutno več kot v Ljubljani. Jo kdo vidi?
Mrcina je nora na sneg.
Poglejte tega deca!
Led diode ustvarjajo precej širok, a kratek snop svetlobe, zato je treba markacijam slediti kar pozorno. Pozimi je Krim drugačen, kot sva ga vajena polet, pa še takrat včasih zaidem, ponoči pa je še toliko orientacija še zahtevnejša. Pravzaprav nikoli ne veš, kaj te čaka 30 metrov naprej. To je tudi največji čar.
Pazljivi smo morali biti na jasi, kjer ni markacij. K sreči so bile vidne neke stopinje, pa sva jim sledila.
A na cesto, po kateri se nadaljuje pot, sva sicer prišla čisto drugje kot bi morala. Ponekod sva gazila do kolen. Snežilo je na polno. Snežno pravljico doživljam izključno v hribih. V mestu je to snežna mora.
Zadnja strmina se je tako vlekla, da sem izgubil živce in začel kar preklinjati. Kolikor je vidljivost le 30 metrov na svoj način privlačna, je to tudi nadležno, ker popolnoma izgubiš orientacijo. Vleklo se mi je še bolj kot zadnji del Grintovca! Na vrhu je bilo oblačno, vetrovno, še močneje je začelo snežiti, skratka, neprijetno, skratka hudo kul!
Škoda, da za spust nisva imela s seboj kakšne polivinilaste vrečke. Čez jaso, tokrat sva jo zadela, sva šla bolj na pamet. Sneg do kolen. Če bi zašla, bi bilo sranje. Krim je sicer prepreden s cestami, ampak to ne pomaga kaj dosti, ker je cest enostavno preveč. Kako močno je snežilo, pove podatek, da je stopinje, ki sva jih uhodila gor grede, že praktično popolnoma zakrilo.
Zdaj moram najti priložnost, da skočim gor sam. To je po mojem še bolj fletno.
Brez komentarjev
Kul. Fajn turca. Korak naprej narediš pa s kakšnim celonočnim prečenjem – recimo Jelovice 😀 .
Glede Petzla – zadeva je zakon. Tri jakosti ti veliko pomenijo, če veš da moraš z baterijami šparat, ker samo prvih nevem koliko ur svetijo močno potem pa ne več.
In recimo za v hribe poterbuješ samo najmanj močno varianto, ker itak štartaš v mraku.
Utripajoča pa je za primere da se izgubiš saj to pomeni SOS.
In priporočam uporabo polnilnih baterij (recimo Eneloop od Sanya), ker bolje prenašajo mraz in dalj časa držijo. Pa tudi, ko se svetloba malo zmanjša jih enostavno napolniš.
Predvidevam, da imaš Pezl Tikka plus. Zakon čelka! Se popolnoma strinjam s Seamusom. Najmanjša jakost je zakon, ko moraš šparat z energijo. Za branje v šotoru je več kot dovolj. En komplet baterij mi je zdržal že na več tedenskem kampiranju (in to z Mercator baterijami :)). Utripanje pa je fajn, ko te na biciklu ujame mrak in služi kot opozarjanje v prometu. Se mi pa čelka ne zdi ravno nesramno poceni… Vsekakor pa je dobra naložba!
Medvedi pozimi spijo 🙂
Spijo… če jih nič ne zbudi. Če imaš srečo. Si predstavljaš, da ga skoraj pohodiš, ko se je ravno zbudil in je še čist slabe volje in lačen?
Medvedi pozimi ne spijo več, v kolikor to še ne vedo vsi. V opozorilo, da ne bo kdo presenečen v hosti.
Mater, sami norci… Ampak, anede, da je fantastično? Ravno obratno sorazmerno s količino kletvic, ki jih izgovoriš med vzponom… :)))
Pa hvala za link!
@seamus: Hm, torej sem v bistvu pametno izbral in mi bo za Jelovico, kamor bova šla potem ko se vrneš 🙂 OK. Za polnilne baterije sem pa itak mislil, da bi jih kupil.
@GoGi: Jaz k sreči kampiram v sredstvu, ki ima svoje luči 🙂
Z medvedi je pa res tako, da po novem ne spijo več.
@Chef – glede na količino snega potrebuješ samo še krplje (ali smuče s psi) pa sva zmenjena.
Se strinjam s seamus-om. Krplje so za take snežne, zimske razmere… Ali pa turne smučke. Če bi te srečal kak alpinist ali pa gorski reševalec, bi ti jih napel…
Sicer je pa zdej v hribih res prav pravljično… Samo, trenutno opozarjajo zaradi plazov! Tako da kar previdno med iskanjem medvedov, al pa drugih pravljičnih bitij… 🙂
He he CHEF jest sem tut Petzlovo nabavil, samo je malo drugačna in tudi dražja. 🙁 Sprobal sem jo na dveh nočnih kolesarskih vožnjah, in enem zgodnje jutranjem vzponu, na Kriško nad Tržičem. Zdej enkrat jo bom sprobal še med tekanjem, samo lahko pa rečem da je recimo pri hitrosti več 60kmh, cesta odlično osvetljena.
http://www.slavko.mojforum.si/slavko-about441.html
[…] m) eden od najbolj dolgočasnih hribov, zato je kar neverjetno, da kar naprej lezem gor. Podnevi, ponoči, peš … tokrat pa po dolgem času z biciklom. Včasih sem bil na Krimu skoraj doma, saj sem […]