Prodajamo sesalce

Morda so na Modrem študentskem servisu in e-Študentskem servisu brali moj zapis, ker so že kmalu po objavi povečali možno število ogledov prostih del. Po novem lahko namesto petih del podrobneje raziščemo deset možnosti. Čeprav je to že skoraj dovolj, omejevanja še vedno ne razumem in grozno me grize, ker včeraj ob podaljšanju članstva nisem vprašal, čemu se norčujejo iz svojih uporabnikov.

Med brskanju po oglasih seveda najdemo vse sorte. Nekateri denimo iščejo študenta s tremi leti delovnih izkušenj. Nekdo drug bi plačal 1,88 evra na uro. Tretji ima kurirski servis, a išče študenta z lastnim vozilom, plačal pa bi mu 3,55 evra plus gorivo. Mar so normalni? Danes mi je padel v oči oglas, ki išče točno moj profil delavca. Delovni čas je sicer nekoliko neugoden, delovne naloge pa nadvse zanimive: prevoz hostes po terenu. Kaj naj si dvajset in še nekaj leten mulec želi lepšega kot po celi Sloveniji prevažati poln kombi punc, katerih glavna delovna naloga je ustrežljivost? Služba je odlična, toda ko bom iskal redno zaposlitev, bo ta referenca v CV-ju bolj slabo izpadla. Zato, kljub navdušenju nad hihitajočimi, dolgonogimi kandidatkami za miss nečesa, iščem nekaj resnega.

Približno leto nazaj sem na študentskem servisu zasledil zanimiv oglas, bil je tiste vrste, ko veš, da nekaj ni v redu, a je priložnost enostavno preveč obetavna, da bi jo po neumnem izpustil. Tale pa išče takoimenovane mlade team managerje:

S hudobnim nasmeškom sem si ogledal podrobnosti in ugotovil, da gre za podjetje Aroma Uroš Gruenwald s.p. Naslov Prušnikova 95, Šentvid se mi je zdel znan, zato sem z zanimanjem poklical kontaktno osebo Kdorkoli se javi¹ in kogarkoli, ki se ni predstavil, prosil za več informacij. Da gre za team managerja z različnimi nalogami, ki predvsem vodi manjše time, mi je zaupal nekdo ženskega spola.

“Ali med naloge sodi tudi telefoniranje na domove,” sem vprašal.

“Ne, za to imamo telefonski studio,” je razložila nekdo.

“Samo da ne bom na koncu sesalcev prodajal po domovih!”

“Ja, ja, no …” je zamišljeno utišala glas nekdo.

“A sesalce se prodaja?”

“Ja, v bistvu, no.”

“Gospodična, vi ste pa mene pod drugim imenom že enkrat nategnili!”

“Ja to pa ne bi vedla,” ji je samozavest dokončno padla.

Potem sem še malo pobrskal po internetu, in ugotovil, da imata podjetji Aroma Uroš Gruenwald s.p. in Minima Int. d.o.o. ne samo isti naslov, pač pa tudi isti številki stacionarnega in mobilnega telefona. Zdaj so zamenjali kar ime podjetja (in bržkone tudi lastnika), ki se je, ko sem bil na predstavitvi, hvalilo kot izjemno uspešno na področju direktne prodaje multifunkcijskega aparata za boljšo kvaliteto življenja. Ali drugače, grdega plastičnega sesalca.

Tokrat vam torej sporočam: Ne nasedajte Aromi Uroša Gruenwalda, razen če ste eden od tistih povzpetnežev, ki vam ni nerodno sesati po domovih in nategovat ubogih strank s sesalcem za dva tisoč evrov.

1. Tako pač piše. [↩]