Iščemo komunikativno, atraktivno dekle za delo v strežbi.
Pogoj: starost nad 18 let in zaželene izkušnje.
V praksi streže infantilna, sicer atraktivna, morda celo izkušena, a zelo redko natakarica, ki bi dejansko imela občutek in bi znala ustrezno komunicirati tudi s tistimi, ki jo gledajo trideset centimetrov nad joške. Ob vsem tem pa se trudi dajati vtis, da je bistveno pomembnejša, kar nujno izzveni v skrajno debilno nadutost, še posebej potem, ko opaziš, da jo z nekaj debilnimi frazami in pogledom trideset centimetrov pod oči razoroži kakšen uspešnež z več denarja kot okusa.
Izkušnje v strežbi verjetno pridobiš v kratkem. Po kakšnem mesecu uvajanja bi si verjetno tudi jaz zapomnil najbolj neverjetne kombinacije najbolj zateženih strank, najbrž bi se tudi naučil kako se zmeša sex on the beach in mogoče bi znal celo pripravit solidno kavo. Močno pa dvomim, da bi kdaj znal delati z občutkom, ki krasi peščico najboljših kadrov v strežbi, z občutkom, ki ga ne nauči nobena šola, ampak je pač v človeku. Ali pa ni. In pri nas največkrat ni.
Nadutost majhnega, zakompleksanega človeka je pravzaprav nekaj najhujšega, saj vzpostavlja distanco do gosta, malodane odnos sovražnikov. In če me kaj resno zjezi, je to napačna reakcija na upravičeno in vljudno izraženo pripombo. Če natakarju vljudno povem, da je nekdo v pisoar zabasal straniščni papir, to ne pomeni, da ga pošiljam na sekret. Ni mi treba odgovarjati: »ja kaj nej, a sem čistilka«. Vem, da nisi čistilka, vem pa tudi, da boš imel čez petnajst minut poplavo.
In če natakarici vljudno povem, da je točeno pivo pokvarjeno, pričakujem, da se bo opravičila, in me vprašala, če bi spil kaj drugega. Ne pa, da mi začne razlagati, da je včeraj zamenjala sod pa danes da ga je še enkrat (ja seveda!), in da je popolnoma nemogoče, da je pivo pokvarjeno. Prosim, prinesite mi drugo pivo, bom rekel, mislil si bom pa: punčka, poglej, verjetno piva sploh ne piješ, ker te fantje hvatajo na aperolšpric, gotovo pa o hmeljnem zvarku pojma nimaš, ker si verjetno na ušesih sedela tudi med šolsko ekskurzijo v Pivovarni Union. Zato me, lepo prosim, ne uči, kaj je to pokvarjeno pivo. Ne težim brez razloga, ampak zato, ker poznam razliko med dobrim Staropramnom in med pokvarjenim Staropramnom, in ker zvečer nočem sedeti na straniščni školjki. Hvala za razumevanje.
25 komentarjev
Ti zahtevaš čisto preveč. Sploh, ker bi bila večina tiho in bi srebala pokvarjeno pivo. Manjka samo še opazka, da si prvi ki se je pritožil.
V Laškem se je včasih streglo Union pivo tako, da ga je kelnarica “skup spravila” iz ostankov iz kriglov gostov – če se je kdo bunil – ja saj ste hoteli tak pir… Vedno je bila rezka tišina, ko je beseda nanesla na Uniona v Laškem.
Mogoče pa poznam eno, ki se za silo spozna na pire.
Na kvaliteto piv se ne razumem !
Je pa verjetnost pravega zaznavanja okusa in kvalitete, prema sorazmerna s popito količino/ vrčkov tega zvarka 🙁
@Seamus: Ja, seveda sem bl prvi. Zanimivo je, da je imel kolega pa dober pir. Domnevno zato, ker sem ga jaz dobil še iz starega soda, on pa iz novega.
@Laščan: V Laškem pa res ne moreš pit Uniona, čakaj malo no… pravzaprav se tako enemu kot drugemu najraje izognem. Saj po svoje mi ceneno pivo včasih paše, moramo se pa zavedat, da sta Union in Laško bolj ali manj ista brozga, kamor štejem še Heineken in deloma tudi Staropramen.
@Klavdija: Oh, saj jaz jih tudi poznam, ampak to so odličnjakinje, ki jih visoko cenim.
@Zlobni: Sploh ne. S pivom je podobno kot z ženskami. Po petem grejo vse slabe domov. In po petem je tudi vsako pivo dobro.
Zdaj že ena dva meseca dela v pivoteki in tudi teorijo piv obvlada. Sama pa če grem že ven pijem brozgo od Uniona, ker Laško mi je preveč grenko. Drugače pa mi je všeč pivo iz Kozine iz ene gostilne. Tako svetel kot temen.
Piva popijem malo, sem bolj vinopivec, vendar se spominjam, da so včasih ljubitelji Laškega dejali – kdor Laško pije, Union ščije …. Mi pa včasih mešanica svetlega in temnega Staropramenca zelo ugaja
@Klavdija: No, potem sem se pa morda že pogovarjal z njo.
Če smo že pri dobrem pivu. V Ljubljani toplo priporočam Champ's Pub na Tržaški, tam vedo, kaj delajo, izbira belgijskega piva je pa tako impresivna, da ga zlepa ne bom popil. Me pa veseli, da so začeli normalen pir prodajat že v skoraj vsaki ljubljanski luknji.
Za najcenejši (ampak dober) pir pa priporočam Pivnico pri Županu. Neverjeten milje, veliko točeno (svetlo ali temno) pa po neverjetni ceni 1,50 evra. Je pa res, da sediš domala v garaži 😆
Dons verjetno spet dela na odprti kuhinji, jutri pride pa men težit, ma sej bo svojga prpelala pa nej se nekam zapreta pa kljunčkata, sam de mene pustita pri miru.
P.J. a bi ti mene mal poučil o pivu ko bom spet kaj v Lj, pa ne mislt de kej mislim razen kar sem napisala.
No, tale naša gostilniška scena je recimo rezultat delovanja prostega trga. Milan Kučan ne zapoveduje, kakšno osebje morajo zaposlovati v lokalih lastniki. Oni to počnejo svobodno in posledice so jasne. “Nadutost majhnega, zakompleksanega človeka” tudi ni zapovedana iz Murgel ali katerih drugih tajnih legel komunizma. Se kar razvije sama na trgu. Pokvarjenega piva pa tudi ne točijo po direktivi centralnega komiteja, ampak ga, ker ga očitno svobodni trg – ta sveto preprosta garancija za kvaliteto – zlahka prebavlja. Na zdravje!
Mi je ravno oni dan en gostilničar razlagal, da imajo po novem nekatera piva (se mi zdi, da je pravil za Gösser, najbrž še katero) v takih sodih, da je ves čas vakum in se posledično ne more kar pokvariti. Ali ve kdo kaj o tem?
Živimo pač na balkanu oz. v tretjem svetu (kar kot kulturni šok najbolj občutiš po vrnitvi z dopustva v tujini), kjer prodajalce, javne delavce in gostince privzeto boli kurec za gosta oz. stranko. “Če ti kaj ne paše, se skidaj drugam, zame razlike itak ne bo. Kvečjemu eden manj, s katerim se ukvarjati.” Tovrstna nadutost je sicer kombinacija pomanjkanja turistične tradicije in gostinske etike, pajdaško turbo-kapitalistične politike delodajalcev (katerih edino načelo je čim večji iztržek pri čim manjših stroških) in frustrirane hlapčevske nuje po “jebanju sistema” (prosto po Mazziniju), četudi to pomeni jebanje samega sebe. V razvitem svetu kajpak že osnovni bonton narekuje natakarici, da ti po defaultu za podobno ceno prijazno ponudi kaj drugega — ne glede na to, ali je pivo dejansko pokvarjeno ali pa je slučajno res naletela zgolj na pretirano pikolovskega, tečnega gosta. Mimogrede: heineken sploh ni napačen, če je seveda ustrezno ohlajen, sveže točen in iz primerno zapakiranega soda. 🙂
Filmoljub, zadeto v nulo. Kalimero, tebi pa (pa ne, da ne drži, kar si napisal) želim obisk v kakšnem socialističnem pajzlu s kakšno staro tečno kelnarco, zaposleno za nedoločen čas. Kdo ve za kakšen zabačen lokal za cajtom, kjer se to še da pogledati v živo?
Jaz sem sicer imel isto prigodo s popolnoma pokvarjenim Laškim (drugega razen slovenskega dvojca pač nimajo) točenim pivom (res ogaben okus) prejšnji mesec v enem lokalu z imenom Glamour, samo sem brez problema dobil flaširani ustreznik. Ko pa sem komentiral, da očitno v tem lokalu točeno očitno ne gre v promet, pa je bil odgovor presenetljiv: “Ne, točenega se veliko spije.”
Sem pa danes sklenil, da kave v slovenskih kafičih ne bom pil več. OK, razen v kakšni preverjeni izjemi, ki potrjuje pravilo.
Se mi je namreč totalno zagabilo. V dveh mesecih sem dvakrat izpljunil insekta prav konkretne velikosti, nazadnje muho. Ko sem dobil nadomestno kavo, pa sem dobil takšno brozgo, da ni bilo za spiti.
Poleg tega se mi fržmaga, da je v vsakem odročnem pajzlu kava dražja za vsaj 20 centov kot na italijanski plaži ali obalnem mestecu, kjer jo pripravljajo natakarji in natakarice z italijanskimi plačami.
In da me strežejo vse bolj besni študenti (jim ne zamerim), ki sami samcati upravljajo z lokalom, ki ima tudi po 50 gostov.
Kalimero, tole si poglej: http://gsio.si/novica/5474
Chef, za tvoj blog imam fantastično idejo (gratis), kako ga uspešno monetizirati. Zadevo bi lahko poimenovali swearware model.
Kdor plača mesečno naročnino in komentira, ga avtor bloga ne zmerja z idiotom. Kaj meniš?
Jah, včasih so stregli tisti z gostinsko šolo, danes pa lahko že vsak lulek od študenta. OK, pustimo neprijaznost, v tej krizi so se morda celo poboljšali ker se borijo za stranke.
Ampak kje so osnove steežbenega bontona? Npr ko sem bil še majhen in smo šli kam v gostilno sem (potem ko smo že izbrali jed in pijačo) vedno še hotel gledati jedilni list. Ne, je rekla mama, potem natakar ne bo nikoli prišel!
Danes bi bilo to polnoma odveč. gledaš menu pa kar pride: A ste se že odločil? Pa dobro, a si slep, a ne vidiš da še gledam! Višek pa je če prinese menu pa kar stoji zraven (redko sicer ampak se zgodi) in npr. bobna s prsti po mizi.
Tujina: tam so seveda natakarji bolj manirlih in strežni profesionalci, kar se tiče prijaznosti pa je nekje na naši ravni. Saj so tudi pri nas bolj izjeme kot pravilo. Še več, bi rekel da je strežno osebje pri nas veliko bolj 'naravno' medtem ko se v tujini marsikje vidi da se delajo narejeno vljudne in finesne (predvsem romanske države) ali pa te gledajo zviška 'i am so fucking special but you're a creap' (predvsem germanske države). Ne vem ali imam samo tak občutek da se to dogaja predvsem v Avstriji in da so take predvsem ženske (tudi v trgovinah npr.). Ona za blagajno je avtoriteta!
Da ne govorim o goljufanju: pri nas je vse dosti transparento, v tujini pa pogosto nobenih cenikov, nobenih računov tako da ti lahko zaračunajo kolikor hočejo ti še kaj podtaknejo kak dodatek ali kaj kar sploh nisi naročil,…Topogledno je Slovenija še v redu. Morda tudi zato tujci radi hodijo k nam…
@Klavdija: Seveda sem pomislil, da si mislila nekaj čisto drugega kot si napisala 🙂
@Vanja: Če je vakuum tudi v ceveh, potem super 🙂
@filmoljub: Točno tako, vse to pa je posledica tako balkanskosti, kot tudi socializma. Kar se pa Heinekena tiče… saj na Nizozemskem ga nihče ne pije 🙂
@Janč: Dobro kavo je res težko najti. Mene so navlekli na vrhunsko robo, kar je grozljivo, ker sem komaj še kje zadovoljen. Kar se pa cen in sociale tiče. Če m je v Italiji kaj všeč, je to cena espresa za šankom. En evro, pa fertik. Tako da si ga lahko privošči skoraj vsak.
Kar se pa predloga tiče … inovativen in zanimiv, ampak potem pri meni odpade vsa zabava 🙂
Pa še glede piva… jutri me boste srečali v Kamniku, kjer bo menda dobra pivoljubna žurka. Priporočam se za kakšen kozarec, še bolj pa bom vesel prevoza nazaj v LJubljano 🙂
Mene blazno moti tikanje natakaric. Ker izgledam precej mlajši kot dejansko sem, se s tem soočam pogosto, skoraj nikoli pa takrat ko sem v obleki.
O tikanju je tu že bilo govora. Mene toliko ne moti ker sem že v tistih letih ko mi tak kompliment kar paše. 😉 Treba pa je seveda razlikovati med tikanjem kot načinom sproščene komunikacije in pa tikanjem kot sredstva ponižanja oz. tega da te nekdo pri neki stvari že vnaprej spravi v podrejeni položaj. To slednje pa me moti in s taki ljudmi nočem imeti opravka.
In seveda v tujini vas natakar, prodajalka,… nikjer ne bo tikal. Vsaj v germanskih državah in Franciji ne (tudi ko sem potoval še kot študent me niso). Italija je malo poglavje zase: v trgovini in lokalih res večinoma uporabljajo obliko 'Lei' kar je njihova oblika vikanja, na cesti pa te marsikdo ogoviri s 'tu'. A pri njih je to pač mediteranska sproščenost (tako kot tikanje na balkanu) tako da me ne moti.
@Janč: Leta 1988 sva s frendom kot mulca malo kolovratila po Pragi. Nekje v zadnjem letu tistega vzhodnoevropskega socializma. Sivine pročelij stavb so bile vseeno oplemenitene z nasmehi njihovih prebivalcev. V enem od komunističnih pajzlov sva že precej nalita razpravljala, kje se bova nastanila ob tej pozni uri? Stara kelnerica je sedla poleg naju, ni imela nekega posebnega dela, ker sva bila skoraj zadnja gosta v lokalu, vrgli smo malo debate, pomešane med angleščino in nemščino, ko naju je povabila k sebi domov za prespati tisto noč. S tramvaja smo stopili v neko staro stavbo, kjer je bilo njeno stanovanje, v stanovanju njen mož in hčerka, oba simpatična, takoj je priletelo neko žganje na mizo, debata, smeh … Zjutraj sva bila malo v zadregi, ker nisva vedela, kako naj se jim zahvalila za gostoljubje. Ponujati jim neke nemške marke se nama je zdelo vulgarno, kakšne “bolj zahodne” majice iz nahrbtnika pa ponižujoče. Na koncu sva jima vseeno vsilila nekaj bankovcev, razšli smo se pa vsi z malo vlažnimi očmi … Vidiš, to je pa malo drugačen vidik tistega pošastnega socializma starih kelneric v neuglednih pajzlih.
@Alkoholik: Je pa res, da se pogosto tudi gosti do natkaric obnašajo kot da so živina.
@chef: res je! sem že tuhtal če ni tista naduta drža nekaterih kelnaric v germanskih državah, neka preventiva: češ, pazi se, jaz nisem za hece!
Zdajle si pa zadel žebljico na glavico. Osebno me namreč 10× pogosteje zmoti odnos strank do uslužbencev / javnih delavcev / natakarjev, kot pa obratno. Tukaj pa se izkaže vsa zafrustiranost / nedojebanost / goveji primitivizem prebivalcev te usrane, zakotne, zatohle, nepomembne deželice. Mislim, pizda no, da si pravzaprav ne zaslužimo obstajati.
Najboljša fora je bila enkrat na pošti, en z južnaškim naglakom: “Ti gospa, a mi lahko prosim poveš,…”