Počivaj in delaj

Če me kaj demotivira, so to tisti veliki motivacijski napisi, ki jih lepijo na stene v naprednih podjetjih, kjer se delajo, da jim je blazno mar za dobrobit sodelavcev, pri čemer vodstvom sploh ni več nerodno povedati, da je vzrok za skrb izključno ekonomska računica: kako iz teh ljudi potegniti čim več, ne da bi se jim zmešalo in jih obenem prepričati, da mezda niti ni pomemben dejavnik za življenjsko srečo.

Precej bolj simpatični se mi zdijo ljudski verzi na podeželskih osnovnih šolah, ki spodbujajo mladež k učenju. V Bevkah so na primer na šolo napisali:

Če se trudil boš in delal
dokler si mlad,
v starosti boš užival
mladosti sad.

Res je, da pokojninski sistem šepa in da si moja generacija iz tega naslova menda ne more obetati prav dosti, a na to socialno državo se tako ali tako ne gre zanašati, niti če vas boli koleno. Tako nam ne preostane drugega, kot da se še bolj trudimo in še bolj delamo, da si lahko privoščimo magnetno resonanco pri zasebniku v Zagrebu in da za mirno starost investiramo v dodatno nepremičnino, ki jo lahko oddajamo ubogim mladim param za približno 30 odstotkov previsoko ceno.

Kakorkoli, na drugi strani šole je še bolj simpatičen napis. Pošten Slovenec od zore do mraka dela, ponoči pa spi.

V dobrih starih časih so si še iz izmišljali verze.

Danes bi napisali #sleephardworkharder.