Poceni šunka

Narezka za dve osebi, ki sva ga zadnjič za 10,20 evra dobila na Jezerskem pri Planšarskem jezeru, žal nisem fotografiral. Dober narezek, tale z Mengeške koče je za eno osebo, si predstavljam tako:

Izvrstna domača klobasa, sir, zaska in hren. Domače, mastno, nezdravo in pregrešno okusno. Da znajo biti Gorenjci prav smešno vohrni, so nama zadnjič dokazali Jezerjani. Na mizo sva dobila narezek s premalo suhe salame, sira in pršuta, dvema kislima kumaricama, dvema rezinama paradižnika in… vsaj petnajstimi predebelimi rezinami najcenejše, najbolj ogabne in že na pogled odurne šunke ki bi je bil vesel kvečjemu nerazvajen pes, medtem ko je mestno ščene ne bi niti povohalo. Jaz česa podobnega ne bi kupil niti zase, niti za najnadležnejše obiskovalce in je verjetno ne bi uporabil niti na pici, na Jezerskem pa so za pasjo salamo zaračunali 10,20 evra, in to v že dvajset let neobnovljeni luknji, ki jo rešuje izključno privlačna lokacija.

Sicer je bilo na Jezerskem prav fletno. Tam sem ponavadi trpel kot pes, trikrat ali celo štirikrat sem na progi ob Planšarskem jezeru dirkal z gorskim kolesom, ničkolikokrat sem mimo brzel s špecjalko, enkrat tudi v kratkih rokavih pri temperaturi okrog 6 stopinj v neugodnem dežju. Tokrat sva se upokojensko sprehodila po poti, ki sem jo skušal zjutraj prevoziti kar z avtom, čeprav mi je bilo kristalno jasno, da to nikamor ne pelje. Se je lahko vsaj hvalila, da je imela spet prav in pobentila nad moškimi, ki raje rinejo z glavo skozi zid, kot da bi vprašali za pravo pot.

To je ostanek na objektu, ki je bil nekoč po mojem žaga. Pri nas, le nekaj metrov odmaknjena od ceste, žalostno propada, v Ameriki pa bi jo bržkone že proglasili za najstarejšo na svetu, jo obnovili oziroma zgradili kar na novo, postavili McDonald’s in tri trgovine s spominki ter skušali turistom zaračunati za fotografiranje s starinsko čepico na glavi in plastično dilo v roki.Če pomislim na to … raje vidim propadajoči objekt …

Race so spet tauhale …

… midva pa natepavala pasjo šunko.