Pražnje se oblečem zunanji temperaturi primerno, vsa kolesarska roba, ki jo imam na sebi, stane vsaj tisoč evrov, ženska pa me premeri od nog do glave in nazaj in prhne, da »ste vi res eni petelinčki«. In ob pogledu na povsem konvencionalno dolge nogavice in tričetrt hlače doda: »Saj kažeš samo deset centimetrov kože na nogah. Pa ta lajblč …«Ja, točno toliko kot je treba.
Foto: Tit Košir
Potem se usedem na futuristično oblikovano aerodinamično kolo metalno modre barve, ki je videti precej dražje od 1.800 evrov, kolikor znaša osnovna cena, kaj šele od 1.400 evrov, kolikor stane v akciji.
Peljem se počasi, kot bi sedel na kavi, uživaje pomladanski dan in zadovoljen, ker je veter ugoden in se pedala vrtijo lahkotno. Proti koncu vožnje pri semaforju dohitim možakarja z nekoliko prevelikim indeksom telesne mase, ki poganja premajhno, vsaj dvajset let staro gorsko kolo, opremljeno z litrskim bidonom. Mož ima na glavi nekakšno kahlo, v ušesih slušalke, na nogah običajne superge in na hrbtu nabito poln 20-litrski nahrbtnik.
Pokimam mu. Morda malo preveč pokroviteljsko.
Prižge se zelene luč, pohitim naprej. Nekaj šumi. Fant se pelje v zavetrju. Potem se začne pump track, pardon, kolesarska steza, speljana po pločniku, čez vse uvoze, kanale, okoli prometnih znakov za prepovedi, konce prepovedi, opozorila, omejitve in obvestila pa tudi okoli nadstreškov avtobusnih postaj, izza katerih skačejo pubertetniki, ki v svet gledajo skozi zaslone pametnih telefonov, a pozabljajo na dogajanje tukaj in zdaj. Priložnostni kolesarski kolega vešče zapelje na pločnik in me brez vidnih znakov trpljenja prehiti z znatno višjo hitrostjo, ki presega 30 kilometrov na uro.
Pohitim za njim, da bi ga fotografiral, a takoj obupam, ker me zapečejo od runde utrujene noge. To so tiste situacije, ki omizja bifejev spodbudijo k debati o tem kdo si zasluži bicikel za pet jurjev in kdo ne, ker je samo blefer, ki ga opere vsaj komjuter.
6 komentarjev
Turist.
Ko greš naslednjič mim Zadobrove, se ustavi na kafe pri nas v Snebrjah 🙂
jebiga, po ravnini ga trebuh nič ne bremza in treking s slajkami je le neznatno počasnejši od specialke, krama za 1000 ki si jo navlekel nase ne pomaga nič, ego pravtako ne,…..rezultat je tu, prehitel te je in globoko prizadel tvoj EGO hehe. Zato stavim da boš naslednjič v taki situaciji šel mimo njega precej hitreje brez pozdrava da te ne bo mogel prijet….Kolo ki ga hvališ me pa ne impresionira, tpodobno impresivno obliko ma TREK že od leta 2007 ali 2008,….
@Zmago1: No, treba je tudi pošteno priznati, da cel dan pulza nisem dvignil nad 130 🙂
Kar se aero dizajna tiče … res skoraj nihče več ne dela tako ekstremnih aero biciklov, ampak če je to komu všeč … naj pa ima. Sam atraktivnost koles med drugim preverim tako, da se zapeljem v hišno kafeterijo. Za tega so recimo vsi mislili, da stane vsaj pe tjurjev.
@Florjan: Pa bi res lahko enkrat, ja … sem že pozabil kje ste 🙂
Se mi je zdelo, da sem videl fotošuting pred Trbojami :). Je bila ravno prometna konjica na drugače prazni cesti.
Ja, prav si videl … še povozilo me je skoraj, ker sem tako trapasto skakal po cesti.