Med izletom po avstrijskem Koroškem so me precej presenetili kilometri in kilometri bodeče žice, ki živini preprečujejo preveč prosto gibanje. Kljub temu se nisem počutil nedobrodošlega, čeprav je nekajkrat malo manjkalo, da bi si potrgal obleko ali nahrbtnik. Ograja je včasih nujna, včasih pač ne in izpade smešno, odljudno, zaplankano.
Vhod na dvorišče našega bloka, ki je zamejeno s kovanimi rešetkastimi vrati, po novem krasijo table, na katerih je zapisano, česa vsega ne smemo početi, na primer ustaviti vozila na vozni stezi ali voziti z ugasnjenimi lučmi, in kaj vse lahko naredi varnostnik, na primer uporabi fizično silo ali sredstva za vklepanje in vezanje. Ne samo, da gosti ali dostavljavci ne najdejo vhoda, po novem jih še strašimo in snemamo z varnostnimi kamerami. Osebno se počutim neprijetno vsakič, ko pridem domov, pri tem pa me najbolj bega, kakšen bo dejanski učinek na varnost 50 in več tisoč evrov vredno imetje na parkirišču, ki ga profesionalci kradejo po naročilu, ne ozirajoč se na neke nenavadne varnostne sisteme. Morda se motim in bomo po novem res varnejši od kormorana na slovenskih tleh, me pa to navdušenje nad planki nekoliko bega.
Po drugi strani namreč del civilne družbe ostro nasprotuje tehničnim oviram na slovenski meji. Strinjam se, da je to slaba rešitev, ki pravzaprav sploh ni rešitev, a se sprašujem, koliko je med temi nasprotniki postavljanja ograj takšnih, ki popolnoma drugače razmišljajo, ko ne gre za abstraktni pojem varnosti države, ampak za otipljivo težavo kraje avtomobilov. Ali prodaje artiklov, kar je na našem varovanem območju tudi prepovedano.
8 komentarjev
Odlična paralela.
Sicer pa me res zanima ta bolj nov, učinkovit in pripravljen odziv slov.vlade na prebežnike v ‘novi sezoni’.
abstraktno razmišljanje ni vsesplošna domena, zato se pač zadeve poenostavijo, iz geopolitičnega problema pridemo do vprašanja, kaj je moje, in ko vemo kaj je moje, vemo kje se postavi ograja…easy
Seveda. Torej: država ni naša, zato se ne bojimo teh strašnih muslimanov. Dvorišče je naše, zato se bojimo vsakogar in postavimo ograjo.
baje je država tut naša…zato se pa ograje delajo oz se bodo delale ko bo čas za to…
Ja, tipično. Bodeča žica na avstrijskem Koroškem predstavlja red, na slovenski strani pa represijo. V tujini rešetke, opozorilne table in varnostniki s svojimi pooblastili slovenčku povzročijo občutke spoštovanja avtoritete in legitimnosti, ko se z enakim sooči doma, pa jamra o tiraniji.
Dobro si to povedal glede paralele oz. po mojem mnenju bi lahko kar rekli o dvoličnosti. Kajti prvo nasprotujejo postavljanju, ko se pa direktno njih tiče, bi pa tudi 10 metrsko ograjo postavili, če bi le lahko.
Dober dan g. Zalar,
ograje so čudna zadeva. Še vedno imam mešano mnenje o tem predmetu. Po eni strani smo skriti in varni pred vsem zunanjim. Po drugi strani pa smo v lastnoročnem narejenem zaporu in ne vemo, kaj je zunaj. Tudi pokažemo, da nobenega ne maramo srečati.
Sploh se pa vsaka ograja enkrat podre. Še kitajski zid ni mogel opravljati svojo funkcijo, pa so vložili ogromno dela vanj. Tudi Cerarjeva ograja ob Sotli in Dragonji ne bo nič pomagala pri našem skupnem problemu.
Ko vidim kaka težka elekrična vrata za dovoz na dvorišče se vedno vprašam, kakšen je gospodar.
Na splošno ne maram preveč ograj.
Pozdrav Stane.
@Stane: My point exactly! Se je pa treba vprašati, ali je stanovalcem lažje vzpostaviti varnostni sistem z ograjami, kamerami, varnostniki in sledenjem aktivnosti stanovalcev, ali je lažje spremeniti družbo tako, da ljudje ne bodo kradli avtomobilov ali da bo policija svoje delo opravljala 100-odstotno. Mislim, da ni možno ne eno ne drugo, tudi, če bi za policijo zmetali ogromno denarja.
Osebno me tudi zabava navdušenje nad migranti in begunci po eni strani in odpor do vsega tujega po drugi strani, kar izraža praktično ista skupina ljudi. Dejstvo je, da je Slovenija tujcem neprijazna država, naj gre za tuj kapital ali za tujo “delovno silo”.