Do velikih podjetij ne gojim prav nobenega zaupanja, vemo, kaj se dogaja z bankami, še manj zaupam evrokratom, birokratom in politikom, toda še mnogo težje resno jemljem zagovornike ustavne pravice do pitne vode, nasprotnike gensko spremenjene hrane, nasprotnike cepljenja … in nasprotnike sporazumov o prosti trgovini, ki si kapital verjetno predstavljajo podobno kot ljudje pred nekaj stoletji zmaje na robu ploščate Zemlje.
Resno jih težko jemljem zato, ker so vsi navedeni pogosto bolj ali manj isti fantasti, ki nasprotujejo prav vsemu, obenem pa kupujejo ustekleničeno vodo, jedo ceneno hrano, zdravniško pomoč iščejo pri zdravnikih, ki razumejo cepljenje kot enega temeljev preventive v zdravstvu … in plačujejo carino za proizvode multinacionalk, teh ogenj bruhajočih zmajev, ki nam bodo zaprle pipe, nas zastrupile s hrano in cepivi ter nas navsezadnje še iztožile do zadnjega centa, čeprav bomo ravnali v skladu z zakonodajo.
Načeloma pa menim, da so sporazumi v osnovi dobri že zato, ker se dve stranki sporazumeta za nekaj, kar ustreza obema, protekcionizem pa me načeloma moti, ker imajo od tega še najmanj prav potrošniki. Zaradi protekcionizma smo recimo nekajkrat kupili eno in isto državno banko. Zaradi protekcionizma učitelji ne smejo organizirati šolskih ekskurzij. Zaradi protekcionizma se ne vozimo z Uberjem, ampak plačujemo več denarja slabšim voznikom. Čeprav bi lahko imeli od Uberja korist vsi, tako samostojni podjetniki, ki bi lahko zaslužili več, kot stranke, ki bi dobile enako storitev, morda celo za manjši denar.
Pojma nimam kaj piše na 1600 straneh sporazuma Ceta, ker se mi ne ljubi brati nečesa, kar bo name vplivalo bistveno manj kot na primer to, da moji someščani vsakič znova za župana izvolijo Jankovića. Seveda moramo biti hvaležni skeptičnim predstavnikom civilne družbe, ki gledajo oblasti pod prste, a kaj, ko imajo nasprotniki vsega o tem sporazumu komaj kaj več pojma od mene in ljudstvo strašijo z nekakšnimi abstraktnimi, pogosto nedokazanimi nevarnostmi. Ko se jim s cenenimi floskulami iz prve polovice prejšnjega stoletja pridružijo oportunistični neokomunisti, s katerimi ne delim niti enega življenjskega nazora, se mi vse skupaj rahlo zagabi.
Doslej sem bil prepričan, da lahko pravne osebe tožijo pravno državo četudi za to nimajo podlage v nekakšnem prostotrgovinskem sporazumu. Ne želim si delati v demokratični državi, kjer kot pravna oseba, ne glede na to, ali sem lastnik d.o.o. ali direktor multinacionalke, nimam pravice do tožbe, če menim, da so mi bile kršene določene pravice.
Poleg tega mi še nihče od teh fanatikov ni uspel razložiti, čemu bi bila genetsko spremenjena hrana škodljiva, četudi vzdrži vse preizkuse kakovosti, ki veljajo za hrano z običajnim genetskim zapisom. So mi pa znanstveniki s tega področja znali razložiti, zakaj genetsko spremenjena hrana ni škodljiva in zakaj je, nasprotno, lahko celo koristna, ker njena pridelava manj obremenjuje okolje.
Ne razumem niti, kako naj bi v urejeni državi potekala privatizacija vodnih virov in kaj bi to pomenilo. Kot vem, točenje vode iz domače pipe že zdaj ni brezplačno, vodnih virov, kamor lahko podstavimo kozarček, pa je, vsaj pri nas, hvala bogu, malo morje. Ampak recimo, da bi lahko sovražne sile po nekem ključu res lahko zavzele vsak potoček in ga ogradile z bodečo žico. Zaradi mene lahko zato pravico do pitne vode zapišemo tudi v ustavo, čeprav jo verjetno zagotavlja že drugi člen naše ustave in čeprav to verjetno še ne pomeni, da nekdo ne bi mogel privatizirati vodnih virov in naviti cen za vodo.
Pojma nimam, kakšni so prehranski in socialni standardi v Kanadi, a ob teh strašnih napovedih se čudim, da Kanadčani sploh preživijo. Še več, po mnogih indeksih je Kanada celo med za življenje najbolj prijetnimi in varnimi državami na svetu. Zato me pravzaprav čudi, zakaj si sploh želijo skleniti prostotrgovinski sporazum z neko nenavadno skupnostjo držav, ki je sploh nihče ne razume in se za povrhu ob vseh gospodarskih in zunanjepolitičnih težavah še zapira sama vase, tako da je sploh nihče več ne more jemati resno. Tako zaradi panične civilne družbe, ki ne razume, da sveta, kakršnega smo ustvarili v Evropi, v globalnem okolju ni več mogoč, kot tudi zaradi evrokracije, ki ne posluša in ne razume strahov svojega ljudstva.
Medtem Evropejci službe iščejo tudi v državah, s katerimi Evropa ni sposobna skleniti dogovorov o sodelovanju in ograje v strahu pred tujim postavlja tudi tam, kjer ni za to nobene potrebe.
23 komentarjev
Genska spremenjena hrana je problematična v toliko, da sedaj spremenjeni organizem nima časa pokazati vseh dobrih in slabih lastnosti genskih sprememb. Namreč vsa hrana je že danes gensko spremenjena, samo da je genski inženiring potekal bolj počasi in ne tako grobo kot danes.
Glede CETE pa sem dobil občutek, da bo preko tega sporazuma Amerika lahko pošiljala še več svinarije, kot jo že danes direktno. Namreč iz Kanade že danes dobimo en kup hrane pa očitno to nikogar ne skrbi in mirno kupuje čičeriko in dela zdravo hrano iz nje.
Tako. Svinjarijo dobimo na prodajne police že zdaj. Seveda mora ustrezati evropski zakonodaji in mislim, da celo evrokrati niso tako nori, da bi sprejeli nek prostotrgovinski sporazum, ki bi bil nad zakoni držav članic EU, da bi lahko torej zdaj Kanadčani v Evropo izvažali še hujšo svinjarijo.
Po drugi strani pa bomo precej lažje lahko kupili tudi meso kakovostne kanadske govedi ali karkoli že tam redijo, kio je morda bistveno boljše od slovenskega.
Mimogrede, od kod so že bili tisti mesni tortelini, v katerih sploh ni bilo mesa? Mislim, da so bili iz nekaj različnih držav, ki pa so bile vse članice EU.
Pa še eno stališče: mislim, da takšnega števila ljudi realno ne moremo prehraniti s kakovostno hrano, kakršno so jedli naši dedje. Navsezadnje ob vsej svinjariji, ki jo požremo, vseeno živimo dlje. S tem da oba veva kakšno je moje stališče do hrane: kupujem kakovostno, kolikor seveda sploh lahko.
Nisem strokovnjak ali ne vem kakšen nasprotnik gensko spremenjenih živil, ampak kolikor sem jaz razumel so pri GSO problematične patentne zaščite. V praksi lahko nekdo na polju sadi gensko spremenjeno koruzo sosed pa navadno, od katere si jo vsako leto nekaj prihrani za seme naslednje leto. Ker se z opraševanjem seli tudi genski material lahko čez nekaj let kmetu prepovejo razpolagati z njegovim lastnim semenom – ker pač vsebuje tudi patentirane gene.
Kar se tiče CETE pa ne razumem niti podpornikov niti zagovornikov… ker je vsebina sporazuma itak tajna. Kako lahko torej podpirajo / nasprotujejo čemerkoli o čemur živ bog sploh nič ne ve?
Točno tak, evropejci so čisto panični. Sami strahovi, sploh pri nas na najbolj sončni strani alp. Verjetno ljudje nimajo nič pametnega za delati in razmišljajo preveč izven lastnega intelektualnega dometa.
Vzgojili so nas v duhu, da je evropa najboljša. Pa je res? Živel sem v parih azijskih velemestih, grozen luft, uporablja se staro olje za ulično hrano, vendar ne moreš verjeti, ljudje dočakajo isto starost kot pri nas. Čudež. Pojma nimam kak jim to rata. Mogoče nas pa v evropi nategujejo z vsemi pravicami, da opravičujejo zaposlenost celih armad javnih uslužbencev, in ščitijo kmete, ki na trgu ne bi preživeli.
Obsedeni z človekovimi pravicami, čistim okoljem, postali smo ultra birokratski. Paranoični do konca, In imamo se za nekaj več, medtem pa se ostalemu svetu jebe za nas evropejce in naše vrednote. In glej jih, rastejo dosti hitreje kot mi. In pri tem sploh ne crkujejo hitreje kot mi v čisti evropi.
Dve vprašanji:
1. Zakaj oblasti ne zaupaš (1. odstavek), kasneje pa pišeš, da je treba dokument na 1600 straneh, ki ga je ta oblast sproducirala in ga nisi prebral, podpreti? Samo zato, ker se ti zdijo nasprotniki bedaki? Torej naj bo argument, da je sporazum dober, samo zato, ker se imenuje “Sporazum o prosti trgovini?”
2. Pišeš o tožbi, če so ti kršene pravice. Ali misliš, da sedaj tožba ni možna? Zakaj?
Razlog za moje nezaupanje: Če se z nekom sporazumeš, da si medsebojno ne bosta carinila, to napišeš na nekaj straneh. Če potrebuješ 1600 strani, potem to očitno ni (samo) sporazum o prosti trgovini.
@Metalc: Razumem, torej je težava z gensko spremenjeno hrano na ravni ekonomije, ne na ravni zdravja. Mislim, da bi bilo to mogoče urediti z nekim sporazumom 🙂 Ampak ne, če neki fantasti vse zavračajo kar tako, čeprav nimajo pojma o ničemer.
Vsebina Cete pa ni več tajna, tajni so bili samo dogovori (kar je po mojem svinjarija). Je pa res, da se te solate ne ljubi brati nikomur.
@Uroš:
1.) Oblasti ne zaupam, ampak glede tega sporazuma ji zaupam bolj kot fantastom, ki me strašijo s celo vrsto neosnovanih trditev, mimogrede pa nasprotujejo še sporazumu Ceta.
2.) Ne pravim, da ne morem tožiti. Pravim, da lahko. Pravim tudi, da lahko Slovenijo toži tudi katerokoli podjetje. Tako je edino pravilno.
1600 strani pa mora ta dokument imeti tudi zato, ker je vsak pristavil še svoj piskerček. Tudi tisti, ki mislijo, da nas bodo multinacionalke oropale vode iz bližnjega potočka. In so morali dat v sporazum še to sranje.
Glede CETE sem pred dnevi zasledil video, ki lepo opiše težavo. Kaj je res in kaj ne, pa prepuščam posameznikom. Mene je prepričal.
https://www.youtube.com/watch?v=L9inPBS98cs
Sporazume ni tajen, ker je javno dostopen od julija letos v slovenskem jeziku. Vabljeni k branju.
http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2014/september/tradoc_152806.pdf
Glede vode je tole lep povzetek težave: http://www.mladina.si/174461/korporacije-pijejo-slovenijo/ Ampak ja… že zdaj plačuješ in vpis v ustavo ničesar ne reši.
V tem članku je poleg par dejstev pomešano en kup neumnosti. Podatlnice na prodnatih področjih usihajo, ker smo zajezili reke in jih spravili v kanale, med drugimi tudi zato, da ne popavljajo. Od ostalega napisanega je edino skrb vzbujajoče dejstvo Haineken, ker tukaj, če so številke prave, ima res velik potencial (saj zato je kupil Laško in Union, to je bilo že takoj jasno). Vse ostalo je brez veze, kar se tujih multinacionalk tiče, ker prepričan sem, da si nihče ne predstavlja kaj pomeni 10l/s, kolikor lahko načrpajo Arabci. To je 0,01m3/s, poleti na minimalnem pretoku ima recimo Kamniška Bistrica pretoka 6000l/s. Iz Karavnškega predora (bivša Julijana) priteče 100l/s, ki se sedaj zlije v Savo Dolinko.
Verjamem pa, da bo nastal problem z geotermalno vodo, ker ta pe se napaja čisto na drug način. In če se te vode ne vrača in je odvzem prevelik, te vode res lahko začne primanjkovati. Samo tukaj nam ne bo nič pomagal noben nepodpisan CETA sporazum, ker to počnejo domačini ali mogoče največ Slovenci.
V bistvu je pri tem najbolj žalostno to, da na tak način niso sposobni vode izkoriščati Slovenci. Ampak to je že druga zgodba.
Neznan, Hvala!
Ne bom rekel, da je slovenski ali evropski pravni red najboljši. Ampak ga vsaj poznamo. CETA uvaja pravo, ki je nad nacionalnim pravom (Poglavje 8 točka 27.) Zakaj? tudi če nam naš sistem ni všeč, sem mi ne zdi prav, da uvajamo novega, NA KATEREGA NIMAMO VPLIVA.
Res ne vem, kam gre ta svet.
Prilagam link, ki opisuje smrtno nevarno snov,
http://www.pravapeticija.com/prepoved_uporabe_vodikovega_oksida
pa se še vedno najdejo posamezniki,
ki zahtevajo, da mora biti vsem prosto dostopna.
Tole ni čist novo , se pa navezuje na prvi odstavek. https://www.youtube.com/watch?v=LClPqKY2iqk
Se zavedam, da sem bil arheolog.
Niti ne želim podcenjevati intelektualnega nivoja večine spremljevalcev tega bloga, a sem moral …
Razumem nekako slehernega zivinorejca iz Valonije, katere BDP je primerljiv s slovenskim, da se s CETO ne strinja, pa ceprav bi na dolgi rok tudi Valonija s CETO verjetno samo profitirala. Ampak kaj, ko bo sleherni valonski zivinorejec vecinski delez tega dolgega roka prezivel pod zemljo in vecine besedila, ki je zapisanega na teh 1.600 straneh, nima casa brati in je sploh ne razume. Preseneca pa me in s tem se strinjam s tvojim clankom, da glede CETE se najbolj protestirajo novodobni mestni hipsterji, ki seveda nasprotujejo vsemu, kar je povezano z globalizacijo in disi po multinacionalkah ali ZDA…no, ostalo si ze ti opisal.
Skrbi me pa predvsem to, da o CETI nisem do pred enega tedna slisal naceloma prakticno nic in da verjetno v primeru valonskega DA CETI tudi do danes ne bi slisal nic. Bogsigavedi kaj vse se sprejmejo nasi evrokrati v Bruslju, o cimer sploh pojma nimamo. Pa prosim ne mi zdaj nabijat, da bi se kot odgovoren evropski drzavljan o tem moral pozanimati sam. Vecina ljudi za to nima casa.
Mi je pa po drugi strani vsec, da so valonci pokazali jajca in CETO zavrnili. Verjetno bi jo se vec drzav, v kolikor bi regije, ki bazirajo na kmetijstvu, imele pravico do nacionalnega veta. Vsec mi je pa zato, ker je to ena lepa zausnica evrokratom, katerim je seveda enostavno poslati odlocitve v potrditev nacionalnim parlamentom, v katerih pa sedijo vecinoma predstavniki ljudi, ki se s kmetijstvom ne ukvarjajo. Torej CETO so v vecini potrdili predstavniki potrosnikov, ki smo v vecini, predstavniki proizvajalcev, ki so v manjsini, pa niso imeli prav veliko besede, pa ceprav se ta sporazum veliko tice prav njih. Pa ne me razumet, da se strinjam s protekcionizmom in posledicno odlocitvijo valoncev. Pac v kolikor valonski kmet ne more preziveti s proizvodnjo in prodajo mleka in mesa, se bo Valonija primorana preusmeriti v kaksno drugo dejavnost. Jaz sem seveda vec kot pripravljen kupiti cenejse kanadsko meso identicne kakovosti v primerjavi z valonskim mesom.
Živjo,
Evropska potrošniška organizacija sporazuma ne podpira.
https://www.zps.si/images/stories/beuc/CETApositionPaper.pdf
Govorim o proporcu evropskih in nacionalnih poslancev, katere so izvolili kmetje v primerjavi s potrosniki. Seveda je poslancev izvoljenih od kmetov precej manj. Ravno tu pa se zalomi z Valonijo. So kmetijsko naravnana regija in imajo veto na belgijske federalne in posledicno v tem primeru, vseevropske odlocitve, pa ceprav so flamci in se zlasti bruseljcani precej manj vezani na kmetijski sektor in tudi vec jih je.
@Boki: Saj to mi je pri vsem tem najbolj simpatično: verjetno najbolj protestirajo v tistih državah in deželah, ki pač niso sposobne funkcionirati v svetovnem gospodartstvu, kakršno imamo.
Tudi jaz nikakor ne trdim, da je sporazum dober, kot utegne kdo razumeti. O sporazumu nimam pojma. Moti me, da EU spet izpade neresno, ker se tako zelo očitno med seboj ne razumemo. Za nekatere je zdaj glavni problem, da bo profitirala Nemčija, Slovenija pa ne. Profitirala bo Flandrija, Valonija pa ne – in to je bil menda eden od pomembnih razlogov za zavrnitev sporazuma). Na tak način pač ta skupnost držav ne more funkcionirati, kot ne more funkcionirati, če evrokrati ne razumejo državljanov.
Tako so se pa več let nekaj pogovarjali in letali v Kanado in nazaj, za teh 1600 strani so verjetno zaposlili X.XXX ljudi, tik pred zdajci pa vse skupaj propade. Zakaj? Ker teh 1600 strani nihče ni prebral. Ali razumel.
No, pa so se sklonili še Valonci. Toliko o navdušenju nad tamkajšnjo demokracijo. Verjetno so jim nekaj obljubili, pa je bilo.
“Poleg tega mi še nihče od teh fanatikov ni uspel razložiti, čemu bi bila genetsko spremenjena hrana škodljiva, četudi vzdrži vse preizkuse kakovosti, ki veljajo za hrano z običajnim genetskim zapisom. So mi pa znanstveniki s tega področja znali razložiti, zakaj genetsko spremenjena hrana ni škodljiva in zakaj je, nasprotno, lahko celo koristna, ker njena pridelava manj obremenjuje okolje.”
Tako, kot je napisal Seamus:
“Genska spremenjena hrana je problematična v toliko, da sedaj spremenjeni organizem nima časa pokazati vseh dobrih in slabih lastnosti genskih sprememb. Namreč vsa hrana je že danes gensko spremenjena, samo da je genski inženiring potekal bolj počasi in ne tako grobo kot danes.”
Poleg tega, pa dolgotrajni preskusi neškodljivosti te hrane še niso bili narejeni in ti so bistveni. Ti ljudje, ki jih naštevat gor, jih niso naredili, le svoje področje dela hočejo zagovarjati.
Pri cepljenju so bili vsaj narejene obsežne statistike, čeprav za primer, ki sem ga navedel, to ni bilo narejeno, niti se ne dela v Sloveniji, niti ni bilo dobro predstavljeno za ljudi, ki so zboleli tik po cepljenju. Ker vsaj ti rabijo več informacij, če že ne tisti, ki se odločajo za ne/da cepljenje.
Motita pa me dve stvari pri teh vprašanjih:
1. Slaba komunikacija: Možno je bolj argumentirano povedati, kar se pove in ne zraven obešati stvari, ki nas zavedejo proč od odgovorov na vprašanja. Zraven pa še zaničevanje sogovornikov, kar potem odstrani potrebo po argumentaciji.
2. Mešanje kapitalizma in zdrave hrane. Tega mešajo tako zagovorniki, nasprotniki, kot tudi ti, Zalar, nekoliko. Mene kapitalizem ne moti, vsaj ni nič boljšega, hočem pa zdravo hrano.
Menda ne misliš, da jaz nočem zdrave hrane?