Z rekviziti, od bele tehnike do pohištva, ki so jih v zadnjih letih na tej lokaciji ob Tržaški cesti odložili med potjo na smetišče, bi si lahko z nekaj truda in občutka za restavriranje opremil srednje veliko stanovanje. Pošteno pa je treba povedati, da ta roba v razmeroma kratkem času vendarle najde pot na smetišče, ne tako kot v ropotarnici pod domačim blokom.
Urbane zanikrnosti ali instalacije z zgornje fotografije se mi zdijo kar simpatične, malo manj pa sem naklonjen smetnjakom, ki jim je mesto na notranji strani dvorišč, a po principu nekakšnega enostransko sklenjenega javno-zasebnega partnerstva – pri katerem ima zasebnik seveda precej več koristi kot javnost – v najlepšem mestu na svetu™ stojijo na ulici. Že kar hudo in tudi čedalje bolj pa mi gredo na kurec oglaševalski plakati. Če že ni oglasa, morda celo na slovenski etnološki posebnosti, kozolcu, bo pa ponosni lastnik na svojo površino nalepil ogromno vabilo potencialnim oglaševalcem.
Resno me zanima, koliko zaračunajo za to in ali je kaj ceneje, če lahko vaš oglas plasirate nad mini ekološki otok.
5 komentarjev
Mene pa na tak način odlaganja kosovnega materiala zelo moti.
Če so toliko nesposobni, da bi odpeljali še naslednjih cca. 500m do odpada potem naj imajo to kar doma na dvorišču.
Na dvorišču ni več placa 🙂
Ja, v Sloveniji je to moteče. Če greš pa na dopust v kako Turčijo, se ti zdijo taki prizori šarmantni. In potem pišeš popotniške bloge o sproščenem azijskem odnosu do smeti, ki ga preveč pedantni in zakompleksani Evropejci ne zmoremo.
And he strikes again 🙂 verjetno ti je nemogoče razložiti, kaj paše v neko okolje in kukturo in kaj ne. Najprej pojdi s kavča malo dlje kot v sosednjo vas, pa ti mogoče prebije. Če ti dam samo primer – pri nas si kje videl, da bi kurili s kravjaki? No, v Nepalu je to redna praksa.
Dokler je bil v Ljubljani 2 krat na leto, urejen odvoz kosovnih odpadkov, je bilo pol manj svinjarije, podobne sliki zgoraj. Al ne? 😉