Oaza sprostitve

Zajtrk so nam pripravili na najboljšem delu terase. Zjutraj pogrešam samo kakšen kos svinjine, medtem ko relativno neokusno kavo kompenziram z izvrstnim čajem, ki nam ga vsakič znova prodajajo za Berber Whisky.

Pravi pomen besede paradiž človek razume šele v puščavskem svetu, na meji med skalo ali peskom in zelenjem. Kot bi odsekal.

Prost dan smo izkoristili za opravke v Tinghirju. Pred odhodom smo trgovali s podjetnimi mulci, ki v teh krajih iz palmovega listja izdelujejo umetelno okrasje vseh mogočih oblik. Kar impresiven avto s kolesi iz sliv sem kupil za dvajset dirhamov. Ni minila minuta in že se je med nami trlo paglavcev s podobnim unikatnim okrasjem. Tam bi lahko pustil celo slovensko povprečno plačo.

Do mesta je po glavni cesti trinajst kilometrov, ves čas smo kolesarili nad oazo.

Kaj gledajo turisti?

…

Lepo, kajne? Škoda, da je bilo ozračje zapacano in z vremenom niti zvečer ni kazalo najbolje.

V Tingirju smo imeli tudi nekaj opravkov in uspelo je vse: pojedli smo torte, dvignili denar, kupili vazelin in ugotovili, kako je s hamamom, ki ima ločeni moški in ženski del in ne tako kot v Douzu, kjer se morajo umivati izmenično.

V hotel smo se vrnili skozi oazo.

Brez ustrezne navigacijske opreme bi se v labirintu nasipov nad namakalnimi kanali skoraj gotovo izgubili.

Vmes smo zavili še v labirint uličic vasi, naslonjene na pobočje nad oazo.

Najde se tudi kakšen tehničen odsek.

Spodaj pa v senci ena sama milina ob žuborenju vode in žgolenju ptičkov …

Zvečer je bil čas za hamam. Vstopnina stane 12 dirhamov, torej dober evro, celoten tretma, ki vključuje tudi miljenje, drgnjenje kožne povrhnjice in masažo, pa dobite za 60 dirhamov. Ker sem predsodke pred nekaj dnevi pustil doma, nisem razmišljal niti sekundo in se odločil za kompletno zgodbo. V primerjavi s tistim v Douzu, je ta hamam precej manj rustikalen. Stene so obložene s ploščicami, prostor je nekoliko bolj svetal in čeprav smo bili tam v četrtek, torej pred prostim dnem, sploh ni bilo gneče. Salonske zagovornike multikulturnosti bi z veseljem povabil v avtentičen hamam, da bi med miljenjem celega telesa in med masažo občutili krepak dotik pravega moškega. Miljenje človek še nekako prenese, masaža, ki se je izkazala za nekakšno vadbo mobilnosti sklepov in raztezanja mišic, pa je pravi preizkus moškosti. Malček sem se ustrašil, ko sem opazil, da škrbast in kot prekla suh možakar ob natezanju udov uživa nekoliko bolj kot bi se mi to zdelo sprejemljivo.

Ampak, kot sem že rekel: predsodke je treba pustiti doma.