Po vsem svetu je tako, da oblasti urejajo predvsem tiste predele mest, ki prinašajo turističen zaslužek in verjetno bo že držalo, da imamo v Evropi nekaj deset ali nekaj sto najlepših mest na svetu. Verjetno je lepa tudi Moskva (najdražja pa zagotovo), a kaj, ko ljudje na mestnem obrobju živijo v barakah in si v središču verjetno ne morejo privoščiti niti poceni malice. Zanemarjeni so tudi predeli Londona ali Pariza, toda odstotek teh sosesk je razmeroma nizek, na pamet domnevam, da bistveno nižji, kot v primerjavi z Bukarešto.
Mnenje o lepoti mesta pogojujem z urejenostjo širšega območja, ne pa z umetelno doteranostjo v radiju 500 metrov od Prešernovega trga – kar je verjetno skrajni domet Jankovićevega in Koželjevega promenadnega dojemanja. Tivolska cesta je seveda od Prešernovega trga oddaljena več kot 500 metrov.
Ne rečem, da me zanemarjeni urbani predeli po svoje ne privlačijo … Raje gledam zanemarjene bajte, kakor z reklamnimi panoji onesnažene ulice, pa naj občina od tovrstnega onesnaževanja pobere še tako veliko sredstev. Kar me moti je, da so oblasti v nekaj več kot dveh desetletjih Ljubljano popolnoma zjebale, tako da je postala meščanom popolnoma neprijazno mesto, ki pravzaprav sploh ni urbano – če izhajamo iz tega, da naj bi mesta spoštovala načela urbanizma.V bistvu se je začelo že z ukinitvijo tramvaja, a v dobi socializma so znali načrtovati vsaj stanovanjske soseske. Danes pa stanovanjske soseske skorj ne obstajajo več, če že, pa se o njih govori v kontekstu razno raznih nategov – nazoren primer so Celovški dvori.
Brez komentarjev