Ob novici o mazaču, ki je krčne žile operiral v nekakšni domači ambulanti, je šokirana vsa Slovenija, jaz pa kljub bizarnosti situacije niti ne, saj je to običajna slovenska groteska, resda z resnimi posledicami, ki presegajo običajne svinjarije, kot so pokradeni milijoni. A obenem je ta bizarnost toliko bolj odvratna zato, ker se je dogajala dvajset let.
Odvratna ni zaradi šarlatana samega. Psihopatska baraba njegove sorte se lahko pojavi kjerkoli, tudi tam, kjer socialna država in zdravstveni sistem delujeta. Samo v Butalah pa se lahko zgodi, da nekdo paciente in zdravstveni sistem nateguje dvajset let skupaj, ker se pred Eugenijo Carl in njenimi viri v dvajsetih letih ni našel odgovorni junak, ki bi resno opozoril na celo vrsto nenavadnih praks.
V slogu butalske histerije bodo strogi novinarji teden ali dva histerično povpraševali po odgovornosti vse mogoče organe, od zdravniške zbornice do inšpektoratov in ministrstva. In res je, če v dvajsetih letih pristojni organi niso zmogli drugega kot opomina in kolegialnega priporočila, so prekleto odgovorni ne samo za trpljenje vsakega Zimmermannovega ogoljufanega in zašuštranega pacienta, ampak tudi za vsak po nepotrebnem zapravljeni evro iz naše državne blagajne. Izgovori so spet formalistično debilni, na primer da se je možakar izkazoval z zdravniško licenco in da zato ni bilo razloga, da ne bi zaupali v njegovo strokovnost – in to kljub pritožbam! Kdor ima licenco, je pač strokovnjak. To je tako kot da bi nekdo redno povzročal prometne nesreče, edine sankcije bi bili opomini in priporočila kolegov, dovoljenja pa mu ne bi odvzeli, saj vendar dovoljenje samo dokazuje, da je usposobljen za voznika.
Bodo pa zdaj na zdravniški zbornici še enkrat sprožili strokovni nadzor. Približno tako kot policaji po tistem, ko prvič niso bili sposobni ugotoviti, da je ekipa znotraj policije organizirala lov na ministra.
V tem primeru je zelo očitno, da je bilo preveč ljudi preveč tiho. Vsak vodovodar, ki bo prepoznal delo šušmarja, vas vprašal, kdo je opravil tako slabo delo in nekaj podobnega so morali ob zdravljenju zašuštranih Zimmermannovih pacientov vedeti tudi zdravniki. Danes mirno priznavajo, da so ostali tiho. Zaradi tega je valjenje odgovornosti izključno na bolj ali manj abstraktne organe, znotraj katerih uradniki svojo šokantno nesposobnost prikrivajo s citiranjem zakonov, pravilnikov, pristojnosti in priporočil, po mojem nekoliko neokusno.
Od naivnih pacientov, ki slepo zaupajo nekemu zasebnemu zdravniku, ki paciente med prvim pregledom kratko in malo tika, ne moremo pričakovati trezne presoje in ukrepanja. Da ostane tiho zdravnik, ki vidi, celo večkrat, da je nekdo delo opravil tako zelo slabo, pa je očiten butalizem.
Vsak od teh, ki so bili tiho, naj se povpraša tudi po svoji osebni odgovornosti. Če bi na nenavadne prakse opozoril vsak in vedno, bi morda v dvajsetih letih tudi na zbornici, zdravstveni zavarovalnici in inšpektoratu ugotovili, da nekaj zelo hudo smrdi. Deloma razumem, da so ljudje tiho, tako smo bili pač vzgojeni zaradi strahu pred sistemom. »Ne izpostavljaj se, bodi raje tiho,« so bili vzgojni nasveti, ki jih nikdar nisem upošteval. Seveda ni lahko biti glasen, kajti družba, kjer nihče ne opozarja na napake, ker je kratkoročno udobneje biti tiho, kritike in pritožb ne sprejema dobro.
Toda vsakič, ko molčite, morda zato, ker se vam ne ljubi pregovarjati ali ker mislite, da ne morete ničesar spremeniti, odkrušite kamenček iz še tako poškodovanega mozaika, ki naj bi tvoril pravno državo. Takšno neodgovorno ljudstvo enostavno ne more imeti odgovornih funkcionarjev in tudi ne pravne države. Zato se naslednjič, ko se bo neki funkcionar izmikal odgovornosti, nikar ne čudite.
11 Komentarjev
Tako je!
Ponižno pred oblastjo. In ta sistem se še sedaj vzdržuje tudi z butlji, ki se oglašajo (tudi tukaj), da je bilo včasih pa vse super.
Ta primer dokazuje, da sistem deluje. Če ne bi, bi Zimmerman operiral še nadaljnih 20 let.
Saj nisi resen…. ali pač?
🙂
Sej očitno ga nekdo je prijavil zbornici, a je ta okoreli, samemusebinamembni aparat (ne)ukrepal, kot pač je. Tako dolgo se je vleklo, ker je (bil) zasebnik oz. koncesionar, kot samotni volk manj na očeh kolegov. Verjemi, da se njemu podobne dedke, ki jih zapušča um, v bolnišnicah hitro odstrani na manj izpostavljena delovišča, kjer predremajo leta do penzije s čim manj škode.
@Seamus: Tako je. In v takem primeru ti bodo vedno rekli, da je bil takrat red in se taki primeri niso pojavljali.
@Roman Černigoj: Izvrsten komentar!
@Larisa: Seveda, prijavila ga je peščica. Tako kot peščica prijavi šoferje LPP, ki med vožnjo telefonirajo ali se na splošno obnašajo kot popolni imbecili. Na ta način se lahko sistem vzdržuje in taka baraba si upa svojim pacientom celo groziti.
Najprej mi je prišlo na misel tole: a če recimo jaz kot privatnik in koncesionar odprem zasebno ambulanto, potem me v zdravstvenem sistemu Butal nikoli več nihče ne pride preverit ali celo nadzorovat moje delo? Ampak denarja iz državnega proračuna in ugodnosti zdravniške zbornice sem pa vseeno deležen?
Naslov bi lahko tudi spremenil v “neodgovorni inšpektorji”, nadzorniki, komislija ali kakor koli se že imenuje organ oziroma ljudje, odgovori za nadzor zdravnikov in zdravniškeg dela. A ne ne, ne odgovorni, zadolženi bo bolj primeren izraz, glede na prakso.
Ja, cel ceh tišči glavo v pesek. Je pa ta ceh, sestavljen iz večinoma “malih” zdravnikov, ki niso “priviligirani bogovi v belem z desetimo jurji neto plače”, kot jih sicer radi opišejo nekateri mediji. Ti se, žal, izkurjeni brigajo zase. Zakaj? Ker je vse ostalo bolj kot ne boj z mlini na veter. Mladi, ki vidijo pomankanje sistema, napake in imajo željo, zanos in še energijo, da bi stvari izboljšali in naredili stvari bolj učinkovite tako za njih, kot za pacietne, kmalu trčijo v nepremični zid. Nekaj časa še butajo vanj, potem pa se vdajo. Ali pa odidejo v tujino. Kjer potem za njimi tulijo “pravi Slovenci”, kakšne gnide so. Tolčejo se po prsih “mi smo jih izšolali, oni pa pobegnejo takoj ko je mogoče!” Ok off topic.
Problem je sledeč. V večini primerov, ko nekdo prijavi “kolega” takratko potegne prvi. Namreč:
Obveljaš lahko za “tečnobo” in “problematičnega”. Kar bi še mirne volje prenesel, če bi od prijave vsaj bil kak efekt. Pa ga ni. Evo, pride (najavljen) nadzor, mal se pomenijo, pokimajo, stisnejo roke in gredo dalje. Če pade opomin je to že “zmaga”.
Meh. To je eno zapleteno sranje, gordijski vozel. To zablodo zdravniškega sistema se ne da “odplest”, presekat bi bilo treba. A kako?
@Filmoljub: Saj se uposobljenosti ne preverja nikjer oziroma so praktično vsi javni uslužbenci ocenjeni kot izjemno sposobni. Zakaj bi bili privatniki izjema? V resnici se po bonišnicah jasno ve, kdo je dober in kdo je šalabajzer … toda uradno so vsi izjemno sposobni.
@Trilc Vanilc: To je vse jasno. Ampak še vedno ne odvezuje vsakega zdravnika odgovornosti, da spregovori. Vsak, ki je tiho, še dodatno poslabša situacijo. Posledica tega pa je, recimo, amputacija noge. Zakaj? Zato, da je imel nek zdravnik mir. Krasno. Presekati gordijski vozel? Z drugo republiko? Hahaha.
Včeraj sem videl na nekem kanalu točno to. Vprašajo doktorja, zakaj ni prijavil. Nazaj je odgovril: “Kaj a sedaj naj pa grem vsako napako prijavljat?”.
Si predstavljaš količino napak s katerimi se more nekdo srečevat, da nekaj takšnega izjavi?
@Spam: Glede na kompleksnost medicinske znanosti/obrti verjetno težko vsako napačno odločitev označimo za zdravniško napako, sicer pa ocenjujem, da je zdravniških napak verjetno toliko, kot v drugih fohih – tako kot so nekateri odvetniki dobri in drugi slabi, verjetno velja tudi v zdravniškem poklicu. Je pa res, da druge poklice ureja trg, v slovenskem zdravstvu pa trga ni … če že je, pač ne funkcionira, kar se lepo vidi v zadnjem primeru.
Eno je biti tiho zaradi neke osamljene napačne odločitve, ki se lahko zgodi vsakemu, nekaj drugega pa biti tiho zaradi očitno ¸zastarele prakse. Odgovor temu zdravniku pa bi bil: “Če jo smatrate kot hudo, seveda.”