Nenapovedani gostje

Danes sem slišal zanimivo teorijo zarote, po kateri naj bi vzrok navala imigrantov ležal v Savdski Arabiji, ki da vsakemu prebežniku plača 5000 evrov z namenom, da bodo ošibili Evropo. Teorija je podobna neumnost kot trditev, da se bodo med begunce pomešali vrhunsko izurjeni teroristi – kot da nimajo sredstev, da v Evropo pripotujejo bolj varno kot z gumenjaki. Toda dejstvo je, da je Evropa trenutno zelo ogrožena, ne zaradi potencialnih teroristov, ampak zaradi neobvladljivega števila pribežnikov, zaradi katere bomo imeli težave na kratki in dolgi rok. Zdi se, da je Evropa zdaj presenečena. Kot da bi se nam gostje napovedovali nekaj tednov, ko bi prišli, pa ne bi imeli niti copatov niti piškotov niti časa.

Sanjačem seveda ni jasno, da je med množico več sto tisoč imigrantov cel kup špekulantov, ki zmedo izkoriščajo zato, ker mislijo, da v Evropi denar ljudem v žepe pada sam od sebe. Priseljujejo se z dokumenti dvomljive verodostojnosti, Evropa pa naj jih med procesom integracije hrani ter jim dovoli, da se prosto gibljejo po državi, v katero so vstopili ilegalno. Pri tem v liberalno-anarhističnem slogu pozabljajo, da je funkcija meje nadzor nad prišleki. Vsak Slovenec okoli hiše postavi visoko ograjo, ker ne želi, da mu tujci hodijo po vrtu in to je normalno. Normalen ni način, na katerega se oblast odziva.

Po drugi strani so nerealne tudi želje beguncev. Včeraj se je po televiziji nekdo pritoževal, ker ga v nastanitvenem centru hranijo samo z makaronflajšem. Drugi je vehementno razlagal, da mu bodo v Nemčiji dali streho nad glavo. Tretja je sanjarila o nadaljevanju študija farmacije, pri čemer se bo najprej dve leti učila nemško. In kdo bo vse to plačal? Enako razmišljajo tudi avtohtoni sanjači, ki ne razumejo, da solidarnost ogromno stane. Za nastanitev 1000 ljudi za začetek potrebuješ dvajset avtobusov za transfer in če vsak poje obrok za tri evre, samo kosilo stane tri tisočake. Ali tri povprečne plače, če smo že pri primerjavah, ki jih mediji radi podajajo ob nasajanju menedžerjev z visokimi plačami.

In potem bodo ti ljudje jedli še večerjo. In naslednji dan zajtrk. In tako naprej.

Pa potem?

Iz udobnih naslonjačev je lahko biti strpen, toda ko dobite na razgovor enako sposobnega avtohtonega prebivalca in priseljenca, boste navsezadnje v službo vzeli našega. To ni nestrpnost niti rasizem, ampak človeška narava. Če bo prva generacija še hvaležna, ker smo jih sprejeli in bodo z veseljem za manjši denar opravljali umazana dela, se bo z naslednjo generacijo to spremenilo, ker se bodo – upravičeno – počutili kot odpadniki. Še zdaleč ne trdim, da je integracija nemogoča, je pa težko izvedljiva in toliko bolj problematično je, če naenkrat pride nekaj tisoč ali nekaj deset tisoč ljudi.

Seveda ta zagata nikakor ne opravičuje dejanj evropskih oblasti v zadnjih tednih, da ne rečem mesecih in letih. Evropa je imela veliko časa, da bi pripravila kolikor toliko ugodno rešitev. Ta čas je zapravljala z rednimi in izrednimi vrhovi, na katerih so ugotavljali, da mora Evropska unija sprejeti skupno politiko priseljevanja, da je solidarnost pomembna vrednota in da je treba uvesti sistem kvot, ki ga seveda še niso uvedli. Z realnostjo imajo manj stika kot Facebook aktivisti za boljši svet. Za to, kar se dogaja, niso krivi begunci, ampak neodločni, birokratsko omejeni nesposobneži, ki očitno nočejo razumeti, da fašistoidno-legalistična obravnava beguncev ustvari več problemov kot jih reši.

To povzroči, da se ljudje šmuglajo med koruzo, plavajo čez reke, preskakujejo ograje in izgubljajo živce, zaradi česar v očeh mnogih navsezadnje res izpadejo kot drhal. Slovenija se ne vede dosti drugače kot Madžarska, razlika je verjetno samo v tem, da nismo sposobni zgradit štirimetrske ograje in da se pristojni glede problema beguncev sprenevedajo. Kako naj drugače razumem nasprotujoče si policajske izjave? En dan trdijo, da priseljenci ne predstavljajo varnostne grožnje. Drugi dan, ko oblast grozi z 2000 do 4500 evri globe, če na cesti poberemo begunca iz Iraka, pa z generalne policijske uprave ob pojasnilu, da ob hipotetičnem položaju, da voznik ne bi vedel, koga je pobral na cesti, izjavijo, da »se mora vsak zavedati, da prevzema določeno tveganje, če v avto vzame nekoga, o katerem ne ve ničesar.«

Zdaj so begunci prišli … in oblasti so presenečene, ker jih je veliko. Jasno je, da ni bilo načrta. Jasno pa je še nekaj: ljudi ne moremo pustiti, da pocrkajo od lakote ali da skušajo preživeti kakorkoli vejo in znajo. Tako bomo ustvarili nove teroriste. Edini način, da si bomo nezaželene goste spravili z grbe je, da krizo rešimo tam, kjer je nastala. Najverjetneje to pomeni tudi vojaško akcijo¹ po slabem starem načelu, da če je je vojna, je vojna za vse. Kdor bo želel ostati tudi, ko bo pri njemu doma zavladal mir in bo prispeval k družbi, naj kar ostane. Ostali pač ne. Ampak domov jih lahko pošljemo šele ko bo mir. Vse ostalo je barbarstvo.

1. Se še spomnite slaboumnih pobud za ukinitev vojske? [↩]