Napol polna zračnica ne obstaja. Vedno je samo bolj ali manj prazna.

»Po Avstriji sem prevozil več kot petsto kilometrov brez enega samega defekta, doma ga pa dobim po tridesetih kilometrih,« sem med kletvicami razmišljal, ko se se čedalje bolj zibal na napol prazni gumi. Guma ne more biti nikoli napol polna. Še tak optimist bo rekel, da je napol prazna. In slej ko prej popolnoma prazna.

Prazna ti je guma

Resnici na ljubo pa sem od zadnjega neljubega dogodka tudi po slovenskih cestah naklepal več kot tri tisoč kilometrov. Glede na nesnago, ki ostaja na asfaltu še tja do konca pomladi in celo dlje, ter dela na cesti na vsakih nekaj kilometrov, se mi zdi to kar dober rezultat.

Defekt se redko zgodi na optimalni lokaciji, a pod kranjskimi skakalnicami je okolica za popravila na poti kar simpatična. Kolo sem lahko pred enim od objektov odložil na zeleno preprogo, tako da je S-Works Tarmac vseeno deloval graciozno, tudi ko je brez feltne ležal na boku. Prav tudi pride, če ni treba stati tik ob cesti, kjer moraš med drkanjem poslušati dovtipe na račun drkanja.

S seboj vozim najmanjšo pumpo kar jih obstaja, bombic CO₂ pa ne nosim, ker nimam prostora niti v žepih niti v najmanjši podsedežni torbici kar jih obstaja. Večje nočem iz estetskih razlogov. Zato sem moral dobiti neko resnejšo tlačilko, saj naj bi bilo pred menoj še vsaj sto, če ne celo več kilometrov. Tudi zaradi tega je dobro imeti defekt pri kranjskih skakalnicah: Aha je blizu, a ob nedeljah je zaprt.

Prazna ti je guma, drugi del

Po svoje je noro, da so kolesarske trgovine zaprte ob nedeljah, ko je na terenu največ kolesarjev. Je pa res, da kolesarji ob nedeljah raje kolesarijo, kot zapravljajo. Z nekaj sreče se najde kondomat za zračnice, a sprejema samo kovance, poleg tega pa ne vem, če imajo tudi zračnice z dolgimi ventilčki za visoke feltne.

V Sloveniji je kolesarska infrastruktura na splošno slaba. Imamo pa srečo, da je v vsaki drugi vasi britof, kjer lahko natočimo vodo, če že ni pokopališča, pa slejkoprej naletimo na bencinsko črpalko. Žal na kranjskem Petrolu na Koroški cesti niso imeli ustrezne zračnice, so me pa z veseljem oskrbeli s pumpo, tako da sem lahko nadaljeval s kaj več kot petimi bari pod ritjo, kolikor jih omogočata moja drkalica ali kompresor. Pet pik za Petrol!

Po zračnico sem poslal Lisico, ki je bila v Kranjski Gori, kjer je trgovina odprta tudi ob koncih tedna, in zadovoljno nadaljeval v Podnart in v Kamno Gorico, pa čez gradbišče, faking gradbišče na Lancovem, na Bled, potem pa v Lipce in čez gradbišče, faking gradbišče, na Jesenice.

»Končno kolesarska steza,« sem si mislil, ko sem se prebil čez makadamski odsek.

Potem sem se začel zibati. Gor in dol. Gor in dol. Gor in dol. Faking gradbišča!

Trasa: Ljubljana–Medvode–Mavčiče–Kranj–Podbrezje–Kamna Gorica–Lesce–Bled–Kočna–Jesenice
Razdalja: 76 km
Višinska razlika: 1400 m
Čas vožnje: 2 uri in 44 minut
Skupni čas: 3 ure in 35 minut
Maksimalna hitrost: 73,8 km/h
STRAVA