Človeštvo se je naučilo izdelat kompleksne aparate, ki me kar naprej presenečajo z brezhibnim delovanjem. Ne tajim, da sem imel s telefonom nekaj začetnih nesporazumov, a po zraku zalučal sem ga samo enkrat, pa še to sem ciljal v kavč. Potem sva se drug drugega navadila in v dobrem letu me še ni pustil na cedilu, čeprav mora opravljati precej zahtevne operacije. Presenetljivo dobro funkcionira tudi računalnik. Žal to ni veljalo za Dellov laserski wi-fi tiskalnik. Od bedne enoopravilne naprave sem pričakoval samo to, da bo tiskala – pa ni znala niti tega.
Težave sem imel že z inštalacijo. Danes lahko telefon s katerokoli napravo brezžično sinhroniziraš praktično v nekaj sekundah. Printer sem z računalnikom ženil kakšne pol ure. Ampak to bi še šlo. Težava je bila v tem, da sem moral podobne operacije izvajat pred praktično vsakim tiskanjem. Pri tem mi ni bilo v pomoč, da je imel samo dva gumba. Enega za vklop oziroma izklop, kaj je bila funkcija drugega, pa ostaja uganka. Neodvisno od načina delovanja včasih ni svetil, drugič je svetil modro.
Če mi gre kaj na kurec, so to naprave z minimalnim številom gumbov, ki nam jih prodajajo pod marketinško pretvezo, da je manj pravzaprav več. Bulšit. To samo pomeni, da se moraš ukvarjat s kombinacijami različno dolgih pritiskov dveh gumbov, naprava pa medtem proizvaja elektronske piske in mehanske zvoke, kot da bo zdaj, zdaj poletela in v naslednjem trenutku zdaj, zdaj razpadla. Včasih sem uspel tiskalnik usposobit s pravo kombinacijo pritiskov, najučinkovitejši in najhitrejši ukrep pa je bil izklop iz električnega omrežja. V vsakem primeru je potem najprej natisnil stran s šifro napake. Ali tri.
Hudič me je popolnoma iztiril včeraj, ko se je odločil, da bo natisnil 26 črnih strani. Kot nalašč se na zaslonu ni pojavila ikona, s katero bi lahko tiskanje prekinil, pomagalo pa ni niti pritiskanje na preklete printerjeve tipke. Ustavil se je šele, ko je zmanjkalo papirja. Med printerjevim onaniranjem je stanje napolnjenosti tonerja z 19 padlo na 6 odstotkov., Prekinil sem ukaz za tiskanje, tiskalnik izklopil in za vsak slučaj resetiral še računalnik. Da ga ne bi vrgel skozi okno, sem na vse skupaj raje pozabil.
Ko sem hudičevo napravo vklopil danes zjutraj, je po začetnem ogrevanju sistema nemudoma izbruhnila. Sobo so zasule desetine črno potiskanih listov. Za začetek sem ga skušal ustavit z vertikalnim udarcem s peto na njegovo zgornjo površino. Še naprej je tinto žrl hitreje kot Pershing 115 nafto pri hitrosti 40 vozlov. Klel sem. Psica se je od strahu skrila v boks. Dvignil sem hudiča, kabel se je žalostno iztaknil, papirji, beli in črni, so poleteli v zrak, printer pa ob tla, pri čemer sem pazil samo to, da sem zadel preprogo in ne parketa. Ne zato, da ne bi preveč poškodoval tiskalnika, ampak zato, da ne bi uničil parketa.
Mi je bilo potem žal?
Niti malo.
Sem se počutil kot idiot?
Sploh ne.
Pravi dedec mora od časa do časa nekaj razbit.
21 komentarjev
Zaslužil si je!
Hehehe, nam mnogim dobro znana zgodba v kateri nastopajo printerji vseh mogočih znamk. Prej bodo izumili časovni stroj, teleporter in hladno fuzijo kot pa normalno delujoč printer.
@Chemfusion: Ja, to je res neverjetno.
Pravilno si storil. Jaz bi že zdavnaj obupal (je pa res, da ga potem jasno ne bi ruknil po tleh, kar je pomoje vseeno zelo dober filing). No, zj si boš končno lahko kupil žični laserski printer!
Najboljši je HP. En gumb, yo
Pametno. Imam nekaj diskov za v zid. Rabiš?
Si zihr, da ni bil PEBKAC? 🙂
žice so včasih dobra zadeva, sploh pri printerjih….mam samsunga, sicer tudi wifi funkcionira ampak mi je živce požrl v 2 sekundah, sem potegnila kabel, dela k pesem 🙂
se pa strinjam, da ni boljšega filinga k razbit zadevo k ti živce požre….sam mi je škoda parketa…nesem v smeti in zaženem v kanto z vso silo kar jo premorem 😉
haha…. kupil nekega Epsona, multifunkcijska zadeva, za 50 €, v smislu, da tistih nekaj printov, ko smo še ustanavljali firmo, bo pa že zdržal. Pa saj je printal, kao, res je potreboval nekaj časa, ampak kolikor denarja, toliko muzike. To še sprejmem, čeprav ne bi smel. Fora je v tem, da ti hudiča prodajo s praznimi tonerji. Če se tistim majhnim škatlicam sploh lahko tako reče. Ampak tega se zavedaš že ob nakupu printerja in si zatorej kupiš še dodaten komplet t.i. tonerjev. Jeba pa nastane, ko ga hočeš zamenjat. Zadeva, kamor naj bi ta t.i. toner vstavil, se premika gor in dol po printerju, dokler se ne ustavi na točki, kjer nimaš dostopa do menjave t.i. tonerja. Ppreostanek zgodbe raje izpustim. Končalo se je tako, da sem stopil na mizo v pisarni in z višine stropa z vso silo zagnal hudiča na tla. V ploščice. Najemniške. Malo prepozno pomislil, ampak so vzdržale. Filing je bil pa neverjetno dober. Kje pa je še dobiš tak občutek za 50 €, razen mogoče s prostitutko?
@Seamus: Preverjam možnosti, da ga sploh ne bi kupil.
@Jebobebo: Vedno prva pride, je pa res, da paše samo, če narediš škodo samemu sebi in če se zneseš nad napravo, ki te je dejansko zjezila. No, ali je bila pa vsaj slučajno pri roki 🙂
@A-HA: Seveda nisem prepričan. Ampak to, da vsaj povprečno, če ne nadpovprečno inteligenten in računalniško pismen človek neke naprave ne more upravljat ne da bi mu pri tem povzročala preglavice, ni več problem človeka, ampak bi moral biti problem idiota, ki je tak produkt sploh ponudil na trg. Če bi s emi takrat prikazal pred očmi, bi mu printer letel v glavo.
@Katarina: Bistveno je, da v teh trenutkih razmišljaš iracionalno. Škoda ne more biti nikol tako velika kot zadovoljstvo ob uničenju.
@Aleš: Po mojem je storitev znašanje nad prostitutko precej dražja od 50 evrov. Je pa res, da bi dal raje 50 evrov prostitutki kot 50 evrov tvrdki, ki me zajebava z neuporabnimi izdelki.
Mene je tako razjaril nek multifunkcijski Epson, nisem ga vrgel ob tla ampak samo udaril s pestjo po vrhnji plošči z vso močjo seveda. Rezultat razbit printer občutek-odličen 🙂
Umrla od smeha, hvala ti 🙂
Napačno si namestil gonilnike. To je pogosto pri amaterjih.
In hočeš povedat, da sem idiot jaz in ne proizvajalci (profesionalci)?
Poglej, printerje večinoma kupujemo amaterji, zato naj bodo tudi narejeni tako, da jih znajo uporabljat amaterji. Miško vklopiš in dela. S telefonom prideš zraven računalnika in tudi dela. Samo s printerjem se moraš jebat v nedogled in če pride frend s svojim laptopom, ne more printat, če prej ne doktorira iz gonilnikov. To je vendar smešno in to je jasno vsakemu, ki ni računalničarski fohidiot. Računalničarji, ki ne razumejo, da so računalniki za večino samo orodje in ne objekt dela, so navadna golazen.
Pa ja ni bumbar razbil parketa s printerjem, sem pomisli nekje na sredi zapisa 😉 No, na koncu si izpolnil moja pričakovanja. Razbil printer in očuval parket. Lepo in temeljito….
Amater ni enako idiot, pač si neveden. Še nikoli nisem nevedneža označil za idiota. Pri tiskalnikih je pa tako, da jih je potrebno pravilno namestiti oz preveriti, kateri gonilnik je tisti, ki je najbolj stabilen. Vem, da je to daleč od tega, kar si želi povprečni uporabnik, za katerega je pomembno, da je zadeva uporabnikom prijazna. Še vedno mi je pa daleč najbolj čudno, da bi zaradi nedelovanja, zadevo prijel in vrgel na tla. Bizarno.
Ne pametuj. Printer in njegove prifuknjene gonilnike sem nastavil v skladu z navodili proizvajalca. To je vse, kar pričakujem. Da bom printer priklopil, sledil navodilom proizvajalca in potem printal. Kdor si je izmislil printer, ki ga ne morem enostavno nastavit, je lahko vesel, da se v tistem trenutku ni znašel pred menoj. Ker bi mu printer letel v glavo. Pa če se ti zdi to še tako bizarno. Ne mislim se ukvarjat s preverjanjem gonilnikom in frendom težit, da mi za dve pivi nastavijo pravi gonilnik, ker printer raje razfzukam. Glede na to, da mi je poćrl vso tinto, s tem nisem imel več kot nekaj deset evrov škode. Zadovoljstvo? Neprecenljivo.
Obstaja tudi možnost posodobitve gonilnikov, ki več ali manj odpravijo vse težave ter običjano preprečijo uničevanje predmetov. Dell je dokaj noname znamka za tiskalnike, mogoče bi moral že v štartu vzeti znamko, ki se jih hitreje poveže s tisklaniki.
“storitev znašanja nad prostitutko”?? haha!! no, sicer nisem vajen prostitutk, sem pa prepričan, da če bi že kdaj do tega prišlo, je ne bi metal iz višine stropa ob tla… verjamem pa, da ta storitev znaša več kot 50 €…
Tiskalniki so dejansko šibka točja pisarniškega produkcijskega kroga. Zakaj lahko abaki lepo komunicirajo z drugimi perifernimi napravami (zasloni, miškami, zunanjimi diski), printerji se pa vztrajno upirajo? Po mojem ima kaj opraviti z njihovimi izdelovalci ter lobiji glede enotnih standardov, pri čemer prednjačijo megakorporacije (tipa Adobe), ki furajo lastne interese. Ampak kaj to briga mene, uporabnika? Lahko pač grem tistih nekaj strani na dan tiskat v papirnico ali fotokopirnico na vogalu, pa naj se tam zajebavajo s storitvijo. Drigače pa bi bil jaz še najbolj vesel, če bi iz tiskalnikov že končno odstranili pomnilnik oz. buffer in vse prepustili računalniku, saj je (za razliko od tistega izpred nekaj let) zdaj že dovolj zmogljiv — to je namreč razlog, da tiskalnik bruha liste še nekaj časa po tistem, ko si besno stisnil na gumb za prekinitev operacije, četudi jih je nastisnil popolnoma narobe in si s tem vrgel stran še papir.
@Filmoljub: Tudi mene resno mika, da printerja sploh ne bi imel. Za tistih 10 printov mesečno se mi res ne splača. Žal je najbližjo osel, ki printa, popoln šalabajzer. Tisti sistem printanja s ključkom, ki ga nudijo v knjižnici, je pa enako problematičen kot printanje doma. Več dela kot koristi.