Doma kavo z veseljem skuham obiskovalcem, samemu sebi pa le redko, ker sem se navadil na luksuz bifeja tik pod blokom, kjer punce zjutraj sploh ne sprašujejo, kaj bom pil. Potem pridejo trije dnevi zaporedoma, ko je bife zaprt. V okoliških beznicah se mi zjutraj še ne ljubi ukvarjati s pijanci, korektne kavarne z vzdržno kavo pa so predaleč. Zato sem se te dni reševal z Buno Cold Brew, ki sem jo med silvestrskim nakupovanjem kupil pri Čoklu. Zadnjo dozo sem spil danes zjutraj, seveda iz skodelice Poula Pave, ki mi jo je pred leti podarila sestra.
Hladno kuhano kavo imam najraje brez vsega, točno takò, kot je pripravljena: sveže praženo in grobo mleto kavo prelijejo z vodo, premešajo in – ob mešanju – pustijo stati dvanajst ur, nakar mešanico prefiltrirajo. Steklenička z 200 mililitri vsebine po Tinetovih besedah zadostuje za 5 do 6 doz. Ker je delo Zadruge Buna, jo lahko pijete mirnega srca, ker veste, da za svoj lasten užitek niste prikrajšali nikogar in poznate poreklo surovine ter datum praženja in priprave. Tokratna serija je iz okolice Bouquete v Panami.
Priporočil bi jo tudi planincem, ki zgodaj vstajajo, in se izogibajo odvratni kavi z avtomata ali lokalov pri bencinskih črpalkah.
2 komentarja
Hvala za ta post, sama sicer ne pijem kave, moz pa bo vesel!
Menda je tudi afrodiziak 😀