Med čakanjem pred servisom za kolesa in mopede v Douzu …
… sem v objektiv ujel tudi nekaj motoristov. Toliko dvotaktnega izprdevanja danes verjetno ne slišiš nikjer več, je pa res, da so mnogi tja prišli peš, mopede vlekoč za ušesa, kot je temu rekla moja stara mama.
Čelade so popolnoma prezrt kos opreme, ne le v mestih, kjer morajo biti mladeniči seveda na očeh, ampak tudi na relacijskih vožnjah po zahtevnejšem terenu. Vožnjo čez sipine obvladajo v nulo, vozijo pa ravno toliko hitro, kot je treba, zato se kahla res zdi povsem nepotrebna, ne pa tudi ruta, ki si jo ovijejo čez obraz, da ust nimajo polnih peska. Oprema je torej enaka kot med ježo kamele.
Natakniti čelado na tako glavo, bi bil verjetno res greh, se bodo strinjale dame.
Po mestu se tudi mlajši odpravijo v dobrih starih fotrovkah.
Dostava …
Ta mulec je še za bicikel premajhen, zato seveda nima mopeda. Šele doma sem opazil, kaj ga je tako zanimalo: zadaj sta dve damici njegovih let.
5 komentarjev
Noro, hvala 🙂
Verjetno se zahvaljuješ za četrto fotko? Mi smo domnevali, da fant verjetno ni polnoleten 🙂
Verjetno je dvotaktnega izprdevanja v Aziji bistveno več, samo tam je tudi gostota poselitve nekajkrat večja.
Je pa zanimivo, da 4taktni šele prihajajo na prvi tir, kljub temu, da so 2-taktni bistveno bolj umazani.
Ampak kakšnih hudih bejb pa ni videt 🙂
@Janc: Ker jih ni.