Zadnjič je debata nanesla na hipsterje, med katerimi so menda blazno priljubljene ženske second hand cunje. Kot kaže, jih nič ne moti, da nosijo prekratke hlače, ki lezejo v rit, spredaj pa jim jajca stiskajo na velikost lešnikov, kar verjetno odsvetuje vsak normalen zdravnik. Seveda pa je vprašanje, ali sploh obstajajo ženske, ki bi si s takimi pajaci želele reprodukcije. Za kvazi intelektualne debate so verjetno idealna izbira, kaj drugega pa najbrž ne zanima niti njih samih. Me pa zanima, ali preozke cunje izbirajo samo za zunanji, torej vidni sloj, ali se v znamenje napredka v smeri izenačevanja spolov bolj poglobijo in prisegajo tudi na žensko perilo. To vprašanje me matra tako iz praktičnih, kot tudi širših družbenih razlogov.
Pred časom me je presenetila razlika v velikosti ženskih in moških spodnjic. Lastnica spodnjega produkta je sicer vitka, a kakšnih pet centimetrov višja od lastnika sivih gat, ki nosi številko M.1 Po pričakovanjih je materiala pri moških gatah več, nikakor pa nisem pričakoval že skoraj bizarne razlike, s tem da na vrhu seveda niso tangice, ampak klasične brazilke z nekimi nepotrebnimi pentljami.
Sam ne poznam ženske – izven te nenavadne hipsterske ali metroseksualne subkulture -, ki bi imela brisanje mej med spoloma za pozitiven znak družbenega napredka. Točno to je namreč pred časom v nekem intervjuju trdila ena od slovenskih sociologinj, ne spomnim se več, katera, ki je ta fenomen topoumno enačila s približevanjem enakopravnosti med spoloma.
Enakopravni bomo torej takrat, ko se bodo moški obnašali kot ženske, nežnejši spol pa kot moški? In to kljub temu, da moškim niso všeč možače, ženskam, vsaj tistim ki jih poznam, pa ne poženščeni moški? Še več: če so moje znanke pred desetimi ali petnajstimi leti, ko smo bili še otroci, prisegale na neporaščene moške, je danes obratno. Ženske mi razlagajo, da jih ljubavni tepih ne moti, nekatere pa ga imajo celo za prednost. Enkrat mi je kolegica zaupala, da se ob nekosmatem moškem počuti kot ob nedoraslemu dečku.
Vprašanje je morda banalno, pa vendar: ali bomo po spolu torej enakopravni takrat, ko bodo moški nosili premajhne gate?
Sveta preproščina!
Feministke se verjetno obračajo v grobu.
Doslej sem mislil, da gre boj v smer zagotavljanja enakih možnosti, v izenačevanje plač, pa magar na podlagi umetnega uvajanja ženskih kvot, ki so po mojem skromnem mnenju sicer poraz, a drugače morda niti ne gre.
Je cilj boja za enakopravnost med spoloma postala kastracija moških, pri čemer so kolovodje napredka kar modni kreatorji?
- Resno, kako kupujejo spodnje gate tisti, ki nosijo številko S? Hm, verjetno inkognito… [↩]
21 komentarjev
😆 Ha ha, zabavno. Nekakšen uvod v MOvember?
Živele muštace!
Ni bilo namenjeno kot uvod v Movember, čeprav načrtujem tudi članek o brkih. Ampak imaš point. Najprej so nas prepričali, da so brki brezveze. Da so moški z brki smešni. Vso zgodovino so nosili brke, potem so pa na lepem postali smešni – zakaj? No, zdaj je jasno. Ker je point v tem, da vsi skupaj postanemo babe, tako da bodo sociologinje končno lahko ploskale: “Uspelo je!”
Danes ljudje dejansko bolj buljijo za menoj, ker imam pač brke, kot za pajaci, ki se po Ljubljani sprehajajo v ženskih capah. In ne, sploh ne govorimo o gejih. Oni imajo občutek za lepo. Ti pajaci so pa po mojem neke vrste brezspolniki, ki jih zanimata samo lastna pojava in bluzenje v nedogled.
Se jim ni včasih reklo metroseksualci? So to zdaj hipsterji ali kaj? So njihova podmnožica tudi emoti? Jaz jih namreč ne ločim najbolje.
p.s. Ups, saj metroseksualnost omenjaš, sem spregledal.
V.V.G. je bila,…verjetno. S svojimi izjavami me vedno preseneča, enkrat na polno feministična da moški ne morejo ukazovat, obvladovat, itd itd, drugič da ženske rabijo trdo roko in moškega ob sebi ki zna usekat po mizi,…se mi zdi da kar po vetru čvekajo teli sociologi,…
Ne, ni bila ona. VVG je inteligentna.
Dober prispevek, Chef. In duhovito si problematiziral cel niz večno aktualnih vprašanj, za katera pa, se zdi, za oba spola zadovoljivih odgovorov, že odkar ta svet stoji, ni bilo in jih še kar noče bit … Vsaj ne v praksi, ki se ji reče življenje. Medtem, ko je teorij, med njimi tu in tam celo kakšna obetavna, seveda cel kup. A kaj, ko se tudi te ne obnesejo čisto tako, kot je bilo zamišljeno … razen s pomočjo nekih umetno sproduciranih tvorb znotraj davno utečenega sistema, ki pa naj bi, kot ugotavljaš tudi sam, v patriarhalni družbi, da le-ta “demokratično” zadosti nuji po kvazi enakovrednejših možnostih, služile boljkone le kot okras, ali kaj!? Saj ne rečem, veliko družbenih razmer se je skozi zgodovino spremenilo na bolje. Ampak … še vedno ni to niti približno to, čemur bi lahko rekli ustrezne okoliščine, bistven premik k naprednejši miselnosti, dobre razmere, izenačeni pogoji … ipd. Ob čemer se osebno tudi ne morem znebit občutka, da je mizoginija še vedno močno prisotna. In to na vseh področjih, ne le na aktivno političnem. Kar je žalostno in do ženskega spola ponižujoče. Enakost med spoloma na način, kot ga v vsej svoji tragikomiki posrečeno opisuješ, me nikoli ni zanimala, enakovrednost in enakopravnost pa zmeraj.
p.s.: in mimogrede, seks je itak precenjen, a ni? 😉
Menim tudi, da evolucija nikakor ni in ne more bit le stvar fizičnega razvoja ljudi in živali in rastlin in tehnološkega napredka, pač pa je to predvsem predmet razvoja zavesti, kot jo sleherno snovno telo (svoji vrsti primerno) pač vsebuje. Ali, z drugimi besedami – zavedanje, ki naj bi ga človeštvo skozi čas tudi samoiniciativno širilo in nadgrajevalo. Ampak po naravni poti gre to seveda počasi. Zgleda, da prepočasi? No, vsaj v tem smislu razvoja je pri homo sapiensih zaznat velik manjko, ter obenem tudi prevelik zaostanek za vsem ostalim napredkom, saj je ta razvojno nesorazmeren razkorak (še zlasti v primerjavi s tehnološkim) res prevelik. In tako ideal človeka, kot ga obeta prihodnost in kot kažejo tudi smernice napredka znanosti, ne bo nič več predstavljal homo sapiens, temveč nekakšna umetno sproducirana tvorba, ki pa bo s pospešeno izzvano evolucijo (najbrž tudi zavesti) predstavljen kot homo roboticus. Osebno tudi to smatram za poraz. Poraz človečnosti, kot take, kot osnovne lastnosti, ki naj bi sicer vse bolj determinirala vrsto homo sapiens (pa je žal ne), in hkrati poraz volji do samoiniciativnega razvoja duhovne širine človeka, kot empatičnega in sočutečega bitja, kar v samozavedanju tudi je, a žal v manjšini.
ma ni šans…spola bosta enakopravna šele takrat, ko bodo lahko tri dekleta skupaj lulale v pisuar!
pri enakopravnosti je pa problem predsodkov in stereotipov. torej ne gre za to, da bi pač moški morali postati ženske in obratno, ampak da se iz vloge enih in drugih ne dela nekih stereotipov, na osnovi katerih se pač potem pojavljajo razni predsodki tipa: če si to pa to si “dec”, če ne si pa “baba” in seveda spet obratno.
in narobe si predstavljaš, da se feminiske obračajo v grobu, ker “poženščeni” moški so povečini do žensk bolj spoštljivi, ker pač nanje ne gledajo kot na nek dodatek moškemu, ki ga je potrebno zatirati, tako da so za feminiske prej kot nadloga božji dar. še več, velikokrat se to poženščenost moških razumeva kot stranski produkt feminizma, torej ženske emancipacije, kar je po svoje logično.
skratka “feminizirani” moški in feministke so dejansko zavezniki. tudi to, kar se večkrat omenja, da najboljši prijatelji žensk niso ženske, še manj seveda “strejt” moški, ampak geji, kar sploh ni daleč od resnice.
Ne pravim, da se feministke v grobu obračajo zaradi feminiziranih moških: obračajo se zato, ker so to nekateri začeli dojemati kot uspeh boja za enakopravnost. Pri feminizaciji (in po drugi strani seveda maskulinizaciji) pa ne gre za približevanje enakopravnosti, ampak za poskus približevanja enakosti na vizualni ravni, kar pa seveda izpade klovnsko in ti ljudje lahko kolikor toliko normalno funkcionirajo samo v bolj strpnih okoljih, drugje jih pač takoj ozmerjajo za pedre.
Moj point je čisto drugje. Modno kastracijo omenjaš kot stranski produkt feminizma? Verjetno je to tudi res. Ostaja pa vprašanje, ali to lahko imenujemo uspeh ženske emancipacije. Zakaj? Ker metroseksualci z ženskami ob kavi radi klepetajo o ženskih problemih? To je vendar smešno!
A veš zakaj? Zato, ker ta ista ženska iz kavarne teče naravnost v objem kosmatega tipa, ki jo ljubeznivo užge po riti in počaka, da mu bo skuhala večerjo.
Da ne govorim o tem, da v firmi teže pride na vodilni položaj in ima posledično nižjo plačo, čeprav je morda bolj sposobna od moškega kolega. Neka, pozor, sociologinja, pa ob tem razlaga, da se ji zdi, fajn, ker se brišejo vizualne meje med spoloma. Kar je še posebej problematično zato, ker modna industrija poudarja fizično šibke moške, ki še najbojl spominjajo na anoreksične manekenke, za katere smo že pred dvajsetimi leti ugotovili, da to nikamor ne pelje.
vizualni vidik feminizacije je le eden izmed vidikov in se seveda ne izraža vedno. vsak moški, ki pač ni socializiran v tradicionalno vlogo moškega, se pač ne oblači kot ženska.
kako na te modne trende gledajo feminiske sicer ne vem, ampak kot sem že dejal, imajo feministke s strani takih moških zagotovo, vsaj v večini, podporo glede prizadevanj po enakopravnosti itd., to pa v osnovi verjetno tudi zato, ker gre v tem primeru tudi za nek proces enakopravnosti, torej poskus, da se pač te tradicionalne vloge v smislu spola, pač ukine v obe smeri.
po moje je modno kastracijo zagnala modna in kozmetična industrija, ampak seveda je na to imela vpliv tudi splošna klima v družbi, v kateri pač emancipacija od tradicionalni vlog v družbi vedno bolj prihaja do izraza. od tega, da se moški oblačijo poženščeno seveda feministike nimajo nekih koristi, ampak ta moda je le stranski produkt spremenjenega dojemanja spolne vloge in razmerja med spoloma.
in seveda obstajajo ženske, še vedno in verjetno vedno bojo, ki svojo vlogo razumejo v tradicionalnem smislu, po drugi strani imaš pa tudi take, ki bi v tem primeru takemu moškemu pojasnile, da pač ne mislijo biti njegov kos pohištva, ampak da imajo v življenju tudi kaj bolj pametnega za počet kot pa gospodinjit nekomu, ki pač ščije v školjko stoje in si pač prestavlja, da bo vse tisto njegovo scanje, ki je pač školjko zgrešilo, že nekdo za njim počisti. ta nekdo je pa seveda ženska.
in ženske v firmi ne prihajajo težje na vodilne položaje in nimajo posledično nižje plače zaradi modno kastriranih moških, ampak zaradi tistih moških, ki jih ljubeznivo žgejo po riti in čakajo, da jim bojo ženske skuhale večerjo. ker bi se jim v primeru, da bi ženska domov prinesla višjo plačo, podrl svet.
glede brisanja vizualnih mej med spoloma pa se meni ne zdi niti fajn niti narobe. tako pač je. da bi pa to forsirali v smislu, da bomo pa s tem prispevali k večji enakopravnosti med spoloma, je pa seveda neumnost. kot je seveda neumnost trditi, da pomenijo taki procesi degradacijo družbe in da vodijo v njen propad kot slišimo od kakih psihologov.
modna industrija pač forsira to, kar se ji splača in v osnovi prodaja sanje. manekeni in manekenke predstavljajo nek majhen odstotek populacije, ampak hkrati so družbeni ideal, ki ga večina podpira, kar seveda spet lahko vodi do boja za emancipacijo tistih, ki pač manekenskih teles nimamo.
Kaj mi pomaga, če tipi nosijo ženske gate z mašnami, če imam še vedno nižjo plačo od njih, samo zato, ker sem ženska?
In ne, niso mi všeč kosmati moški, ki bi me ploskali po riti in ne družim se z metrosekusalci.
Pravzaprav ne maram preveč ljudi. 🙁
Ok, osredotočite se na prvi stavek tega komentarja.
“Kot kaže, jih nič ne moti, da nosijo prekratke hlače, ki lezejo v rit, spredaj pa jim jajca stiskajo na velikost lešnikov”
lol, just LOL
Osebno takoj zapustim trgovino, če mi oblačilo reklamirajo kot inisize ali unisex. Kategoriji, ki ju označujem za nateg. Hočem oblačilo za ženske in svojo številko. Pika.
Kar se okusa žensk tiče, so različni in tipi moških in žensk so različni. Bolj deški tipi moških imajo svojo publiko, prav tako bolj mačoidni, kosmati itd. Potem so še svetlolasi, temnolasi, različih postav, imidžev, obnašanja, pameti itd. Med vsemi tipi ljudi so bolj ali manj privlačne verzije. Hočem reči, da ne drži povsem, da možače niso všeč moškim in da deški moški niso všeč ženskam. Daleč od tega. Problem je le v tem, da z vidika nenaklonjenosti določenemu tipu kar avtomatsko pripišemo najslabšo močno verzijo določenega tipa. Možačo si predstavljamo kot neko zanemarjeno, debelo, brkato berto, deškega tipa pa kot nekega kekca. Vendar so tudi med možačami ženske, ki so dojemane kot lepotice. Angelina Jolie je na primer zlahka tak tip ženske in zato tudi zlahka uporabljena za razne tomb rider akcije itd. Še posebej v začetku kariere je povsod uletavala kot tank, s fakičem v zraku in novimi paletami tatujev itd. Šele ob deškem Bradu Pittu se je malo pomehkužila, feminizirala … hehehe … Kronični prvak lestvic najbolj priljubljenih moških je Johnny Depp, tipičen primerek večnega dečka, z brki ali brez. Da ne omenjam raznih Beckhamov (še posebej ko odpre usta). To je fantek pri petih letih. Brad Pitt. Večni deček. Itd. Itd. Zvezdnike pač uporabljam, ker vsi vemo, kako izgledajo. Skratka, tudi klasičen profil moškega, kosmat, možat itd. je lahko privlačen ali pa odvraten, zanemarjen, zavaljen, smrdljiv z zlepljenimi brki, primitiven. In enako velja za ženske. Zato nimam nič proti t. i. metroseksualcem. Če prav razumem, so to le moški, ki se nadpovprečno rihtajo in uporabijo celo kakšen kozmetični preparat, morda celo mejk ap. To je popolnoma normalen modni razvoj sorazmerno z razvojem kozmetične in modne industrije. Nismo več samo v gozdu in na kmetih. In če vidim na odru Davea Gahana na odličnem koncertu DM, ki ima s črtalom orobljene oči in celo z maskaro namazane trepke, lahko rečem, da izgleda fantastično. Prav nič nemožato. Milijoni najstnic se bo strinjalo z mano in vreščalo. Ne vem zakaj si takega imidža ne bi mogel uspešno privoščit tudi sosedov Marko, če mu pristoji in lahko s tem zažiga. Sosedov Pepe pa mogoče fascinira koga z brki. Prav. Dobro je, da je imidž usklajen z energijo in da podpira danosti. Tisti, ki samo kopirajo, kar je modno, so ponavadi smešni. Dobro izpade vsak, ki najde svoj optimum zase. Ne frizure, ki je zgolj modna, ampak frizuro, ki mu paše.
Kar se hipsterstva tiče, ki je meni osebno skrajno odpbijajoča moda, podobno, kot so mi odbijajoči rejvarji na primer, gre pa vedno za gibanje, ki s emu mladci pridružijo in je tipično za neko generacijo. Koliko žensk na primer bi dol padlo nad imidžem pankerja, če tudi sama ni navdušena nad gibanjem kot takim?! Pankerji nikoli niso predstavljali model profila za pecanje, razen na ideološki podlagi. Podobno metalci s svojim imidžem, hipiji itd. To so v bistvu uniforme! Potem imamo rejvarje in zdaj hipsterje. Rejvarji so bili proizvod tehnodobe za ovce demokracije. Vse je umetno, vsi enaki (demokracija, pa to), skačemo v ritmih “strojev”. Hipsterji so očitno proizvod filozofije recikliranja smeti, pomešanega z uporom banalizaciji trga, popa in materializma. Skratka, miks nečesa, kar spominja na prototip intelektualca iz risanke in imidž – oblačila z odpada, torej rabljena oblačila, ki jih povsem neselektivno navlečemo nase, kakor so na razpolago. Vse paše skupaj. In še primer enakopravnosti med spoloma kakopak. Torej unisex in unisize rules! Komu so lahko všeč? Podobno kot pankerji nekdaj … predvsem enakogibajočim, ne nujno enakomislečim.
Nataša, le od kje ti ideja, da zaslužiš manj, ker si ženska?
Po zadnji študiji le v Sloveniji ženske zaslužite malenkost več kot moški.
“The biggest inequality in pay was found to be in Japan, with Slovenia being the fairest to women. In fact on average women earn slightly more than men in Slovenia.”
http://www2.warwick.ac.uk/newsandevents/pressreleases/newresearchsuggestswomenarebetteroffwithoutmen1/
http://www.mladina.si/150079/enakopravni/
Glede na malo starejše podatke pa le 4,4% manj.
http://www.zurnal24.si/zenske-v-sloveniji-zelo-enakopravne-clanek-150011
Enačenje metroseksualcev s hipsterji je povsem mimo.
Hipsterji so ravno antipod metroseksualcem.
Prvi delujejo zanemarjeno, retro in intelektualno, drugi pa denar zapravljajo za kozmetiko, fitness in cunje.
http://infernalbeat.files.wordpress.com/2013/07/hipster.jpg
http://thepubscout.com/thepubscout/wp-content/uploads/2013/02/hipster-evolution-brendan-mccartan.jpg
Za razumevanje, od kje ideja o enakosti in ne le enakopravnosti žensk in moških se je treba seznaniti s knjigo Drugi spol Simone de Beauvoir izpred dobrih 60 let.
“Ženska za Simone de Beauvoir ni nekaj biološko danega niti nekaj zgodovinsko nastalega. Ženska je zanjo delo in produkt celotne zgodovine in naše civilizacije. Produkt vseh preteklih dogodkov, vidikov, vednosti, filozofije in znanosti.”
kopernikanski-obrat-v-razumevanju-odnosov-med-spoloma
Kot zanimivost, je bil pred dobrim mesecem dni sprejet Zakon o enakosti žensk in moških, ki se začne takole: “Namen zakona je uresničiti dejansko enakost spolov…”
Povsem drugačen pogled na vlogo moških in žensk pa ponuja pronicljiv govor psihologa Roya F. Baumeistra s srečanja American Psychological Association v San Franciscu 2007:
Is There Anything Good About Men?
Presenetljiva pa je študija o negativni korelaciji emancipacije in občutka sreče:
Ženski paradoks
@Janč: Glede razmerja med plačami gledaš maso plač kot celoto, kar je seveda narobe. Vedno se gleda razliko v plačah pri zaposlenih z enako izobrazbo na primerljivih delovnih mestih. Po tem kriteriju, ki je seveda edini merodajen, pa imajo ženske nižje plače, kot tudi težje dosežejo visoke položaje.
Zmotno je tudi misliti, da je hipsterjem malo mar za njihovo zunanjo podobo. Domnevna zanemarjenost je v bistvu dobro premišljen imidž.
Negativna korelacija emancipacije in občutka sreče? Seveda! Po novem morajo hodit v službo in ob tem opraviti še vsa gospodinjska dela.
Približno tako kot jaz.
“Vso zgodovino so nosili brke”
Eni ja (Mezopotamija, Indija), drugi ne (Stari Egipt, Stari Rim).
Z mustaši brez brade pa so (dokumentirano) začeli šele Skiti (Iran, pa vse do Balkana) v 3. stoletju pred n.št.
Brili in celo depilirali pa so se menda že v kameni dobi. V antiki pa so bili predhodniki sodobnih metroseksualcev, mahnjeni na higieno, Stari Egipčani: “Men shaved their entire bodies for cleanliness.”
Wikipedia Tule tudi opisuje zakaj: History of Shaving
Frida Kahlo z brkami
Mustaši in pol: Bolgarski hajduk Hitov
@Chef: To je res, a kljub temu je primerjava zelo informativna. Tokrat delujoča povezava.
A tudi ob upoštevanju enakih delovnih mest je po drugi študiji, ki sem jo navedel v RS razlika zgolj 4,4%, kar je skoraj zanemarljivo. A tudi takšna primerjava ni povsem poštena, saj je v Avstriji razlika bistveno višja, a to predvsem zato, ker se tam mnoge ženske odločijo za 4-urni delovnik. Saj imajo to izbiro, ki pa v RS v praksi skoraj ne obstaja.
Res pa je, da obstaja cela kopica teh študij (za enaka delovna mesta), in rezultati se zelo razlikujejo.
S statistiko je, kot vedno, problem.