Na dan državnosti sem psico na sprehod za spremembo peljal v mesto in seveda ni šlo brez feetselfija na najbolj znanem ljubljanskem tlaku. Eden v senci in drugi na soncu.
Ni šlo niti brez espressa pri Čoklu.
In brez ohlajanja pasjega trebuha pri Robbi.
Kot smo vsi skupaj ugotovili že ničkolikokrat, je središče Ljubljane res strašansko lep kraj. Da nam ga turisti počasi trgajo iz rok, me sploh ne moti, kvečjemu obratno, v zvezi s tem pojavom me jezi samo fast food fenomen na Čopovi. Saj ne da bi bilo v drugih mestih dosti bolje, McDonald’s vedno stoji na najboljši lokaciji, ampak v Ljubljani bi bilo vseeno vredno razmisliti o vzpostavitvi fast food avenije med kolodvorom in Slovensko cesto kot turističnega produkta (za vsak okus). Po dveh poskusih hranjenja v obratu The Wok preprosto ne razumem, kako ljudje to vzdržijo. Odličen, vseh vrst svinjarije vajen želodec imam in iztirila me ne bi niti podganji rep niti pasja jajca na krožniku, toda smradu iz tega obrata ne morem prebavit in dlje kot z nosom čez prag sploh še nisem prišel.
Ampak ne ponudniki hitre hrane, niti razsute fasade in niti gradbene luknje me ne motijo tako zelo, kot me jezijo oglasi na vseh razsutih fasadah in na ograjah, ki obdajajo gradbene luknje. Niso dovolj avtobusne postaje in kandelabri in avtobusi, ne! Reklame je treba obesit tudi na fasade.
Grafitarje preganjajo, posiljevanje potrošnikov pa verjetno celo spodbujajo.
8 Komentarjev
Žalibog je tudi tukaj za iskanje vzrokov potrebno (znova) vplesti in (znova) razumeti drugo svetovno vojno in njen razplet v lokalnem kontekstu.
S prostovoljnim ali nasilnim izgonom mestnega življa, ki je v teh stavbah v središču mesta živel, jih gradil in vzdrževal s(m)o izgubili tudi pamet, ki je s svojim poslom in slogom življenja iz Ljubljane naredila to kar je.
In je zaradi malo manj poslovno in slogovno pametnimi glavami to tudi ostala naslednjih 70 let, preskočila marsikateri krog modernizacije in s tem postala privlačna meka za turiste.
Absolutno. Seveda pa tega preostanku, torej tistim, ki smo tukaj ostali, ne smeš omenit, ker se bodo napihnili in začeli zmerjat slovenske Argentince, ki, neverjetno, v Argentini menda živijo bolje od nas. Poudarjam: v Argentini.
A veš mladenič, tale reklama, ki te moti na zlati ladjici, ja, ja, tam so bili leta nazaj zanimivi večeri, naj ti povem, da te panoji, čez gradbene odre niso prav nič novega, le drugje imajo urejeno drugače, pa ne tako zelo.
Naj ti povem, da ko sem bila v Benetkah in kjerkoli so imeli te planke obešene, ko so spodaj obnavljaji fasado, je bila na teh plankah natisnjena slika ta istega objekta in ne neke reklame za dg gate, makine ali kafesito, tu ti dam prav, ampak saj veš, dan današnji šteje samo še keš, žal.
Če te to zelo iritira, rajši glej tlake, pljunke in zalimane čigumije in dan bo lepši, ampak pazi, da ne spregledaš kakšne mične gospodične, ki bi s teboj sprehajala psa. 😉
Skrajno trapast komentar.
Na skrajno trapasto objavo, drugačen komentar pač ne more biti. 😉
Nihče ne žre dreka z manjšim odporom kot tupi ljudje in to je tudi razlog za to, d anam gre pošastno slabo in da skoraj nikogar ne moti, ker je Slovenija preplavljena z jumbo plakati. Če kdo stegne jezik, ga pa anonimneži podučujejo o pregrinjalih na gdradbenih odrih v tujini, kot da po svetu hodim z zaprtimi očmi in kot da ni tema nekaj čisto drugega.
Težek tip si, zato pa je tako, kot je!
Tako. V tej deželi se najbolje godi bebcem.