Mestni odpad #2

V ponedeljek sem se čudil zame nedoumljivemu fenomenu odlaganja kosovnih odpadkov na ulico in med zabojnike za smeti. Mislil sem, da je vsakemu normalnemu urbanemu prebivalcu jasno, da je najboljši način za to, da se krame znebimo, bodisi brezplačen kosovni odvoz bodisi odvoz na deponijo v lastni režiji, ali pa zadevo podarimo preko portala podarimo.si ali za bagatelo prodamo na Bolhi.

Ampak očitno sem cepec jaz – komentatorji pravijo, da je odlaganje kosovnih odpadkov na ulico ne samo sprejemljivo, ampak celo dobrotljivo dejanje. V teh hudih časih, pravijo, je v Ljubljani veliko revežev, ki si ne morejo privoščiti nove stanovanjske opreme, zato si postrežejo z odpadki, ki ležijo na ulicah.

Da je v Ljubljani ogromno revščine, mi je seveda jasno, vseeno pa me ne bo nihče prepričal, da je odmetavanje kosovnega odpada civilizirano dejanje. Že res, da star televizor med kontejnerji ne obremenjuje narave, zato pa gre na živce meni oziroma večini, ki živi sredi te ciganarije. Kaj bi pa bilo, če bi vse menda še nekaj vredne odpadke preprosto vrgli med kontejnerje, ko bi zmanjkalo prostora, pa kar ob rob ceste?

Svojat seveda razmišlja drugače, obenem se zdijo pa sami sebi blazno pametni, češ da reciklirajo staro kramo. Seveda se z reciklažo strinjam, ampak v civiliziranem svetu je verjetno jasno, da reciklaža ne more potekati tako, da moti sosede, ki niti ne morejo več normalno do kontejnerjev.

Sam sem še vedno mnenja, da je večina tistih, ki kramo mečejo na ulico, predvsem lena.

Poglejmo, kakšno je bilo stanje na danes, torej po treh dneh! Grdo stekleno mizico je nekdo res odpeljal že prvi dan in prepričan sem, da se bo lepo vklopila v njegovo stanovanje. Zložljivih stolov ni več, ampak v smeti jih je menda vrgel sosed. Novost sta škatla na vrhu zabojnika in ležalna pena.

Modroc z vzmetnico in lesena dila so za zabojniki že več dni, morda tednov, in zelo verjetno je, da tega nočejo niti reveži, ali pa ne pridejo zraven.

Dolgi polici iz špajze je nekdo samo prestavil, najverjetneje smetarji. Mala črna klubska  mizica iz Ikee je morda dobila novega lastnika, televizor pa zdaj verjetno ni več funkcionalen.

Po izkušnji z zadnjim televizorjem, ki se je znašel na tem mestu, se bo razbitina tukaj valjala še nekaj dni ali tednov, verjetno dokler ne bo nekdo znorel in je zabrisal v kontejner s splošnimi odpadki.

Skratka, krame je čedalje več. Sicer pa je bila razen obeh mizic izbira res klavrna. Seveda je nekdanjemu lastniku lažje vse skupaj postaviti na ulico, kot se krame dobrodelno znebiti preko ustreznejših kanalov.

Mestno življenje je pač življenje v skupnosti in pred svinjanjem okolice je morda dobro razmisliti, ali bodo stare police morda koga motile. Da bi svojat razumela estetski vidik takšnega odlaganja, ne gre pričakovati, ampak odlaganje krame je moteče tudi v praksi, ker včasih človek ne more niti do kontejnerja.

Sicer pa – poskusite staro kramo odložiti pred blok v Zürichu ali na Dunaju!

Radi bi imeli podobne plače kot Švicarji in Avstrijci! Jasne pa nam niso niti osnove.

Prejšnja objava Naslednja objava

12 komentarjev

  • Odgovori Natasa 13. 2. 2014 at 18:36

    Matej, mogoce naredim par fotk vsebine zabojnikov za locevanje odpadkov tukaj v Avstriji in ti jih posljem, da bos lahko naredil en primerjalni prispevek na to temo.

  • Odgovori Mirko 13. 2. 2014 at 19:45

    “poskusite staro kramo odložiti pred blok v Zürichu ali na Dunaju!”

    Lahko poskusiš pa v Trstu in celo Celovcu… nočem tega zagovarjat – ampak sem bil ničkolikokrat in v obeh večkrat videl kupe krame.

  • Odgovori Alkoholik 13. 2. 2014 at 20:23

    To je seveda čista klošarija ki bazira na lenobi, ponavadi pod lažno pretvezo dobrih del, celo altruizma. Verjamem pa, da je nekaj fetišistov ki radi brskajo po smeteh (kar poglejte po mestu) in morda celo najdejo kaj uporabnega zase. Fenomen se je v zadnjem času tako razširil, da postaja blazno moteč. Svinjarija, smrad, blokada kesonov, nalaganje na vrh zaprtih kant kar otežuje ali celo onemogoča uporabo kante, da o estetskem elementu sploh ne govorim. In kaj potem ko nihče tega ne vzame (npr. stare plesnive vzmetnice)? Večkrat sem tako nametane smeti moral odstraniti, da sem lahko dostopal do kesona. Pred nekaj tedni sem soseda ki je pred kesone odvrgel 3 POLOMLJENE stole povprašal, zakaj to počne. Odgovoril mi je “bom nastavil zraven, MORDA pride komu prav, pa še odpeljati mi ne bo treba”. Jasno je, da je gospod silovito len in da je njegov kvazi altruizem iz trte izvit. Podobno je tudi z odmetavanjem božičnih drevesc v kanto za biološke odpadke. Vsako leto nek pacient zapolni kanto do vrha z božično jelko. In kam naj ostali stanovalci odlagamo biološke odpadke?

  • Odgovori abdul 13. 2. 2014 at 20:38

    Najbolje da ekološke otoke ukinemo, odpadke pa mečemo neposredno pred vhod v zgradbo. Kot v Neaplju. S tem bi po mnenju nekaterih komentatorjev zagotovili reciklažo, tudi nakupovati nam najbrž ne bi bilo treba.

  • Odgovori abdul 13. 2. 2014 at 20:40

    Najbolje da ekološke otoke ukinemo, odpadke pa mečemo neposredno pred vhod v zgradbo. Kot v Neaplju. S tem bi po mnenju nekaterih komentatorjev zagotovili reciklažo, tudi nakupovati nam najbrž ne bi bilo treba.

  • Odgovori darja 13. 2. 2014 at 21:08

    Hahahaha….

    Za tako penasto gumo, nekje ob morju, na divjih plažah, bi ubijala. Samo brisačo čez flikneš, obložiš s štirimi kamni in lahko živiš ko Robinzon. (saj bi jo prej splaknila in posušila).

    Je pa lepo, da ljudje to odlagajo na eno mesto in ne vozijo v naravo. Je kot nekakšna tržnica. Razburjat se tudi ni treba, saj nimate tega pod oknom.
    In čist fino je malo pofirbcat po teh odpadkih, kajne? A sem samo jaz taka 'ciganka'?
    Chef, hvala za dobrodošlico. Zlat si!

  • Odgovori Tinka 14. 2. 2014 at 7:18

    V Zurichu (no ja, v sosednjem kantonu) se ne da odložiti niti navadne črne vrečke s smetmi, ker so zabojniki zaklenjeni. Poleg njih je običajno odklenjena kanta za bio odpadke in samo enkrat v dveh letih me je razžalostilo, ker jo je nekdo napolnil s starimi cotami.

    Smeti so komplicirana stvar. Reciklira se vse. Večje stvari MORAŠ ali podariti, prodati ali odpeljati v Oekihof in za obdelavo plačati velike pare.

    Pa tudi vrečke za smeti so ekstra drage – kar pomeni, jasno, da naj bi jih uporabljal čimmanj. Npr. ena najina 35litrska se napolni po treh mesecih. Greva pa zato vse ostalo reciklirat na dva tedna. Brez avta. (Kante za razne barve stekla imajo obratovalni čas – da ne bi motil sosede s hrupom…)

    Ne, nikoli nisem videla stare krame pred blokom.

  • Odgovori cile 14. 2. 2014 at 7:23

    @guki: the best, hvala za tale info

  • Odgovori Matej Zalar 14. 2. 2014 at 7:39

    @Alkoholik: O ljudeh, ki brskajo po smeteh, sem nekoč že pisal, a prispevka pri najboljši volji ne najdem. Res, da je med njimi veliko revežev, ampak nezanemarljiv je tudi delež čudakov, ki to počnejo iz dolgčasa. In vsaj za eno vem, da jo sem ter tja tudi hospitalizirajo. Eno sem pa zadnjič dobil, da je iz zabojnika za papir jemala samo trač revije.

    Božično drevesce, haha, točno… Ali pa tisti pacienti, ki škatle ne raztrgajo, ampak jo vržejo notri še celo.

    @darja: Ja, pa imamo pod oknom.
    In veš, da sem te vesel!

    @guki: Izvrstno! Seveda pa je staro kramo lažje zabrisat med kante.

    @Tinka: Hja, Švicarji so res ekstrem, ki si ga morda niti ne želimo 🙂 No, saj si niti ne želimo njihovega standarda. To bi namreč pomenilo, da moramo spremeniti mentaliteto – nemogoče.

  • Odgovori Matija Gabrovšek 14. 2. 2014 at 20:52

    Ha, pa pri vas je kot v Dalmaciji – samo še morje vam manjka 🙂

  • Odgovori Matej Zalar 15. 2. 2014 at 6:08

    Hja, saj veš – od vseh poberemo samo najslabše.

  • Komentiraj