Že pred časom sem pisal o ljudeh, ki kosovne odpadke – stare televizorje, omare, žimnice ali fotokopirni stroj zajetnih dimenzij – odlagajo bodisi v skupne prostore bodisi med kontejnerje. Težko jih je prepoznati in njihov profil je nemogoče opisati, dejstvo pa je, da živijo tu, med nami. Na prvo žogo bi domneval, da se z odlaganjem kosovnih odpadkov v skupne prostore ukvarjajo ljudje, ki niso vajeni bivanja v večstanovanjskih objektih, torej priseljenci s podeželja, najverjetneje študentje brez avtomobila in s slabimi možnostmi da bi kosovni material odpeljali na približno tri kilometre oddaljeno deponijo, nimajo pa niti denarja, da bi odvoz plačali, očitno pa tudi ne prijateljev, ki bi jim bili pripravljeni za vrček piva narediti majhno uslugo. Toda glede na stanje duha, vsesplošni slovenski primitivizem ter pregovorno nepismenost, ne morem izključiti niti vseh ostalih. Na primer tistih, ki sicer vedno delajo red in se domov vozijo v avtomobilih za petdeset jurjev in več.
Kot sem že rekel, ti ljudje živijo med nami, enako kot tisti, ki gradbeni material in odslužene gospodinjske aparate odmetavajo v gozdne globeli. Morda so videti povsem normalni, za slovenske razmere povprečno kultivirani, morda se z njimi redno pomenkujemo o vremenu in drugih sosedskih malenkostih. Ko se doma naveličajo odvratne steklene mize, ki je morda služila kot delovna računalniška, Ikeine črne male klubske mizice, CRT televizorja in police iz shrambe, pa to zložijo med kontejnerje, ki so zaradi zapletov pri odvozu smeti, verjetno zaradi izrednih vremenskih razmer, že tako prenatrpani.
Sočasno se je, verjetno isti osebek, znebil še dveh večjih omaric in ju postavil na ulico zraven ekološkega otoka – ki ga arhitekt sicer ni predvidel, ker verjetno standardi za nadstandardne večstanovanjske objekte niso dovolj strogi – tako, da se čim težje opazi sicer precej pomemben prometni znak za odvzem prednosti.
In ta popoln socialni neprilagojenec si to očitno upa početi kar sredi dneva – ko sem se čez dve uri in pol vrnil, je namreč med zabojnike za smeti odložil še zložljiv stol, verjetno nekdo drug pa je vrečo s smetmi odložil na odsluženo mizo.
Doživel sem že marsikaj, tako neverjetne nesramnosti, da sosedom – in smetarjem! – onemogočiš dostop do kontejnerjev, pa še ne. Z veseljem bi ga zasačil pri delu in čez noč tole pospravil tako, da bi mu z njegovo šaro zabarikadiral njegov lastni vhod, seveda z ustreznim pisnim pojasnilom.
Da so ljudje zabiti, mi je jasno. Da so neolikani, prav tako. Tihožitje na zgornjih fotografijah pa prikazuje mojemu umu nedoumljiv fenomen.
21 komentarjev
poleg tega, da tako grdo ljudje odlagajo smeti, pa me čudi to, da proč mečejo še popolnoma uporabne kose pohištva. kot na primer ta steklena mizica na sliki. jaz bi jo z veseljem imela 🙂
kaj je s temi ljudmi narobe, nikoli ne bom razumela.
pa toliko je možnosti kaj narediti z deli pohištva ko se jih naveličamo.. lahko jih prebarvamo, preuredimo, iz polic naredimo omarico ali pručko ali kaj podobnega precej uporabnega, na mesto da se kupuje novo.
ali pa preprosto nekomu, ki mu je všeč podarimo -.-“
Ooo Chef, ti bom nekaj povedala.
Tale miza za računalnik je super. V naših krajih bi bila na voljo petnajst minut. Se še vidi, da gre močvirnikom odlično.
V množico skriti anonimni osebki si lahko dovolijo vse. Tudi pri nas je podobno.
In na tvojem blogu tudi. V bistvo je cela Slovenija takšna. Nihče ne bo stopil naprej, vedno se nekaj muti od zadaj, skrito pred očmi javnosti. Sj zato pa je tko kot je. ZAto pa lahko vlada cuza neskončne vsote, ker vsi samo nekaj zase štrikajo, skriti za vogalom. Zato lahko pjan fotr pretepa celo familijo pa sosed niti trzne ne. Mogoče samo program na TVju zamenja.
Hlapci.
Ti kosovni odpadki (vsaj večina) bo izginila čez noč.
Jaz sem enkrat ob kontejnerju za plastiko pustila lavor, ker ni šel v nobeno odprtino. Ko sem se čez pol ure vračala, ga že ni bilo. Očitno je nekomu prav prišel.
Zanalašč poglej jutri dopoldan, koliko te šare bo še tam. Ljudje res veliko poberejo. Seveda v varnem zavetju teme.
Tudi mi imamo urejen kosovni odpad. Tam je vedno nekaj ljudi, ki samo jemljejo, kar drugi pripeljejo.
Bi bilo pa fer od ljudi, da če vidijo, da njegova šara pri smeteh stoji že cel teden, da jo res odpeljejo na odpad.
Vsakič, ko se v našem bloku zamenjajo lastniki stanovanj, se začenjo pojavljati polne vreče smeti na najbolj nenavadnih mestih – pred dvigalom, pred vhodnimi vrati, na stopnicah, na hodniku. Pa smo kao fin blok. Očitno mislijo, da ker je to blok, pa nihče ne bo vedel od koga so… To je šele svinjarija:)
Ali pa se pojavijo kosovni odpadki en dan za tem, ko je bil izveden napovedan odvoz.
Jaz mislim, da ljudje ne vedo, da se enostavno pokliče Snago, ki ti odpelje to svinjarijo. Zastonj (no, 'zastonj').
pa še to. citiram ''najverjetneje študentje brez avtomobila in s slabimi možnostmi da bi kosovni material odpeljali na približno tri kilometre oddaljeno deponijo, nimajo pa niti denarja, da bi odvoz plačali''
tale zadeva, da so brez avtomobila ne drži vode. ponavadi takim ljudem ni težko odpeljati te svinjarije v gozd.
Kot sem pa že rekla ima Snaga enkrat letno brezplačen odvoz za uporabnike. Samo poklicat jih je treba. Kako je v drugih občinah ne vem.
Evo, vsi se strinjajo, da bi imeli kaj od tega, kar se valja pri kantah.
Chef, da sprobaj TV, če dela. Bi jo jaz imela – v prikoli na morju. Pa una lesena polica bi mi tudi prav prišla.
Za mizico se je zagrebla 'neverjetno', haha.
Hvalla Chef! 😛
@neverjetno: … se mi zdi, da ti je ta mizica všeč, ampak OK. Res je, kar praviš. Še uporabnih stvari se načeloma ne meče stran. Mogoče jih je pa mojster res samo postavil na ogled za tiste, ki bi jih radi imeli.
@Seamus: Tudi učili so nas, naj se ne vtikamo v stvari, “ki se nas ne tičejo”. Evo ti, na! To, da se ni nihče vtikal.
@pujsi: To o enkratnem brezplačnem letnem odvozu mi je znano – ne vem pa točno, ali velja za vsako stanovanje posebej ali za objekt. Ker če bi bilo na stanovanje, bi morali k nam priti petdesetkrat. Kakorkoli, jaz naložim in odpeljem na odpad – tja z veseljem hodim. Enkrat sem se z enim primitivcem, ki tam dela, tudi lepo verbalno spopadel 🙂
@darja: Ko sem že mislil, da si izginila za vedno!!! Dobrodošla!
Strinjam se glede tega, kar praviš. Ampak če je bil človek že tako dobroten, bi lahko odsluženo mizico in televizor postavil na primernejše mesto, kjer ne bi motil popolnoma vseh.
Kar se tiče odslužene žimnice, ki jo je nekdo fuknil med žičnato ograjo in kontejnerje – to je zahtevalo precej dela! -, pa močno dvomim, da je šlo za dobrotljivost. Prej za fenomen, ki ga ne morem razumeti. Mogoče bom fotografiral tudi tisto.
Imel predlani decembra podobno dilemo, kaj narediti s 50 kilskim 72 cm Sonyevim CRT televizorjem. Pravzaprav ga sam pri najboljši volji fizično sploh nebi mogel odnesti iz 3. štuka.
Elegantna rešitev za take zadeve je podarimo.si. Dal oglas tja in v 1. minuti je zazvonil telefon (potem v 10 minutah še kakšnih 5 klicev).
Prvi je poklical gspod srednjih let z podeželja, prišel naslednji dan z mladoletnim sinom po TV in ga odnesel.
Poleg tega, da sem dobil 10 dek kofeta in eno milko :-), je tukaj še dober občutek, da si s tako malenkostjo nekomu polepšal praznike.
@Aleš – sam raje kot na podarimo.si (sodelovec ima dokaj slabe izkušnje), dam za bagatelo na bolho.
@chef – predvidevam, da je kosovni odvoz podobno urejen kot pri nas v Kamniku, je pa to tako, da vsako stanovanje dobi odvoz ali dva na leto gratis (do določene količine). Samo itak, da to ne deluje. Mislim, ne deluje na način, kot se kaže tudi pri vas – je bolj simpl to naredit, kot je narejeno na slikah. Čeprav ne vem zakaj, ampak tako je.
To z deponijo včasih sploh ni tako preprosto kot se sliši. Smo imeli v kleti založene 25 let stare gume z zarjavelimi feltnami … tega ne sprejmejo na deponiji. Vulkanizer vzame stare plašče, rjavih felten pa ne – te vzame deponija… ampak ločevanje gume od feltne stane 5-7€ po komadu, torej cca. 20+€ za komplet, samo da se jih lahko znebiš. Me je imelo da bi jih takole oddal kot je na teh slikah, če se nebi na licu mesta ko so mi odgovorni razlagali postopke, ponudil bližnji cigo – da se jih ne “znebi” če mu jih dam.
@Aleš, @Seamus: Za podarim.si sem tudi jaz že slišal nekaj hecnih pripomb 🙂 Če na Bolhi nekaj prodaš za en evro, je populacija potencialnih kupcev menda bistveno bolj normalna.
@Mirko: Zato pa rad hodim na deponijo. Če težijo, moraš popizdit, tisti primitivec popizdi nazaj, ampak na koncu se stvari uredijo. Včasih, ko ni bilo ločevanja, je bilo pa še bolj nobel. Spomnim se, kako so se cigoti nabrali okoli avta, ko smo kaj pripeljali. Si se samo prijel za denarnico in počakal,d a so sami razgrabili robo 🙂
A ne poznate tega običaja, ki sploh ni napačen? K smetjaku daš ohranjeno, dobro stvar, ki pač tebi ne služi več, komu drugemu pa bi. V našem naselju v LJ se to redno prakticira in vedno se najde kdo, ki mu stvar pride prav. Govorim resno. Tudi sam sem na ta način že “oddal” kaj, pa tudi eno zelo uporabno reč sem na ta način dobil.
Ja, Miha. Lahko tudi napišeš listek gor: “Še uporabno”. Jaz sem prišla tako do krasnih posod, sem pa zadnjič pustila DVD-je in CD-je v vrečki poleg kante. Bilo jih je ogromno in vsi so bili še v redu. 🙂 V kempu ne morju je poleg kant za smeti bila vedno posoda, čevlji, kopalke, karkoli je bilo še v redu in so ljudje pustili, da je vzel, kdor pač rabi.
Mi imamo za rabljeno obleko v Ljubljani sicer “Humano”, za druge reči, televizorje ali pač mizice, pa se naredi tako kot je. Mogoče bi bilo treba pustiti en prostor samo za take reči.
Super. Živim med ljudmi, kjer je odmetavanje stare krame na cesto dober običaj. Pravkar sem doživel razsvetljenje.
hihi… Matej, jaz nisem napisala na cesto. In tudi zraven sem napisala rešitev, pač da se nameni en prostor za to.
Matej, zakaj besede obrneš sebi v prid? Ne gre za staro in iztrošeno šaro, ki sodi na smetišče, ampak za dobre, ohranjene, uporabne stvari, ki pač lastniku iz kakršnegakoli razloga ne služijo več.
Jaz postavim k smetnjakom in če izgine, super. Če bi bilo tam dan ali dva, bi kot lastnik poskrbel za to.
Na ta način sem dobil eno izredno uporabno stvar. Mizica na sliki tudi izgleda lepo in ne dvomim, da ni hitro našla novega lastnika.
@miha: Besede v svoj prid po navadi obračam zato, ker sem spreten z besedami. Tokrat pa ne gre za to. Mogoče ti preprosto ni jasno, da določene sosede odmetavanje stare krame za “dan ali dva” pač enostavno moti. Menda ni treba biti vrhunski estet in praktik, da bi ti postalo jasno, da je tista polica v napoto, enako velja za mizo in za omare, zaradi katerih mimogrede spregledaš znak za neprednostno cesto.
Pa tudi če ne bi motilo – to je svinjanje okolja! Naj še jaz pasji drek pustim na trati za uro ali dve, če bi slučajno zapasal kakšnemu drugemu psu? Nazaj grede bi ga itak pobral.
Komentatorji so navedli dva načina, kako se krame znebiti, ampak ne, seveda je bolj simpl zadevo fuknit na ulico in upati, da bo dirty job namesto tebe opravil kakšen revež.
In da ne bo pomote – tokrat se niti ne bi razburjal, ampak to se dogaja kar naprej in določenih odpadkov reveži ne pospravijo, ampak obtičijo med kontejnerji do nadaljnjega, verjetno dokler kakšen sosed ne pospravi na lastne stroške.
To je Balkan, ki ga imamo tako radi, da se tega očitno niti ne zavedamo. Poskusi nekaj podobnega v razvitem svetu! Zanima me, kako te bodo gledali sosedje.
Ja, takle mamo, ja. Jaz sem zadnjič poleg kante položila ZELO obrabljene, pa še vedno uporabne otroške zimske čevlje. Šla v trgovino, čez pol ure jih ni bilo več… Nisem mogla verjeti, pa sem preverila še kante – dejansko jih je nekdo vzel. Potem mi je bilo hudo, če niso bile več dobre za mojega otroka, zakaj bi jih nosil kdo drug… No, potem sem se pomirila… boljše to, kot nič, verjetno do zdaj sploh ni imel zimskih čevljev…
Se pa strinjam, da bi morali biti ljudje vsaj toliko prisebni, da ne bi postavljali šare tako, da je v napoto…
sam zelo podpiram reciklažo in ponovno rabo. ekosmetarski otoki so zelo frekventno mesto, če pa nikogar ne zamika, zadevo, kako priročno, umaknejo smetarji. vse skupaj pa slej kot prej konča tam, stran od oči, stran od srca, na velikem kupu. mislim da je materi zemlji čist vseen jajc kje ta kup stoji, medtem ko bi mi, ljudje zaradi nekih priučenih vzorcev radi živeli v lepem, čistem, sterilnomatematično nerealnem svetu.