Poznate tisti občutek, ko se imate noro dobro, za ovinkom pa ugotovite, da je življenje še lepše kot ste bili mislili? Največkrat ga doživite, ko je težko, ko na primer med sopihanjem v klanec pljuča polnite z mešanico svežega gorskega zraka in izpušnih plinov …
… na vrhu pa ugotovite, da je prizor še bolj spektakularen kot iz žabje perspektive. Pozor: nad Desert Soulovim spremljevalnim tovornjakom sopiha nekaj še daljšega in bistveno težjega!
Na vrhu je hotel s kavarno, kjer vam bodo zaračunali za te kraje ekscesno visoko ceno, če boste natakarici v arabskem jeziku razložili osnove poštevanke in seštevanja, pa bo na lepem bistveno nižja.
Še vedno smo kolesarili ob reki Dades, ki je pokazala precej bolj divji obraz. V nekaj milijonih let je imela dovolj časa, da je naredila to:
In to:
Reka je sicer lepa, a bi imel Gregor Simončič ob opevanju njenih krasot verjetno nekaj več težav kot z bistro hčerjo planin, prav lepih besed pa ne bi našel niti za nekatere odseke ceste, morda bi napisal, da so bridki v prirodni lepoti.
Kar naprej nas spremljajo svetopisemski prizori, navsezadnje smo bili tudi na kraju, kjer so snemali Jezusa iz Nazareta. Kruh vedno razlomi vodja odprave.
Z izhodišča na dobrih 1600 metrih smo se do cilja vzpeli na dobrih 2000 metrov, pri tem pa smo morali skočiti čez dva daljša klanca, prvi je bil tisti iz kanjona do kavarne z dvojnim cenikom, drugi pa nas je pripeljal na dobrih 2100 metrov, kjer sem med zaganjanjem v iskanju dobrih pozicij za fotografiranje dihal že precej plitko.
In prizori so bili spet iz metra v meter lepši. V ozadju so nas spremljali s snegom prekriti tritisočaki, levo in desno pustinja, v globini pa rodovitna dolina.
Nekaj sto metrov gorvodno sem ugotovil, da mi sploh ne bo treba še v Kolorado.
In po samo dobrih sto metrih spusta smo bili spet ob kalni hčeri planin.
Raje ne pomislim, kakšne krasote nas čakajo danes, ko bomo splezali na 2600 metrov in se spustili v najbolj znan maroški kanjon. O preživljanju poznega popoldneva v krčmi v vasi Taadadate pa bom nekaj več napisal, ko se vrnem domov. Morda naj samo omenim, da moško striženje tukaj stane 20 dirhamov (slaba dva evra), zapitek dveh čajev in treh kokakol pa 25 dirhamov.
12 Komentarjev
Neverjetno, izgleda res lepo…se splaca potrudit in brcat do vrha. Simoncic me je pa nasmejal![:)](https://www.matejzalar.si/wp-includes/images/smilies/simple-smile.png)
Matej is free as a bird. 😉
Preizkusi se kaksnega maroskega brivca. 😉 😉 😉
Baje nobena britvica ali brivnik ne obrije tako dobro – tako je vsaj trdil moj sopotnik na potepanju po Maroku. Cena pa (seveda) smesno nizka.
gregor Simončič 😀
Gregor Simončič je zagotovo kak hardcore band z goriške:D
Oh, spomini! Po mojem je Maroko nam najbližja (oz. najcenejša) destinacija, kjer se lahko doživi “eksotično” deželo. Čeprav potovanja nerad ponavljam, sem si rekel, da se zagotovo še vrnem. V dveh tednih backpackinga pa doživel več zgodb za vnuke, kot v vseh drugih potovanjih skupaj.
Tudi sama sem se potepala po tem kanjonu in samo v presežkih govorim o Maroku. Priznam pa, da bi me pa v “teh časih” znalo malo stiskati v želodcu in naganjati v oziranje naokoli po skalovju, če kje kaki bradati strici s kalašnikovimi nimajo zlih namenov z belokožci…Se počutiš varno?
@Janja: Ne upam si k brivcu, saj veš kako je v teh časih :smajlikizavijazočmi:
Resno, dokler sem bil brez brade, sem vedno skočil k brivcu, zdaj pa cvikam, da bi delo opravil preveč temeljito.
@Karin: Doslej še ni bilo streljanja, največja včerajšnja nevarnost pa so bili mulci, ki se vzamejo iz kdo ve kod in težijo za bombone in dirhame. Smrtno nevarno, huje kot na bruseljskem letališču.
Po moje bodo zenitne ponudbe kar zacele dezevati, ce bo brivec “prevec temeljito” opravil delo. 😉![:)](https://www.matejzalar.si/wp-includes/images/smilies/simple-smile.png)
1) Ženitnih ponudb ne potrebujem in 2) brada je atribut, ne pomanjkljivost.
Matej, sploh ne dvomim.![:)](https://www.matejzalar.si/wp-includes/images/smilies/simple-smile.png)
Saj je bil smajli pri mojem komentarju, no…
Kot sem že večkrat povedal, je Maroko raj za motoriste in kolesarje, kanjon dades pa je za mene najlepši kraj za kolesrajenje, nekje na pol poti je še kanjon za peš hojo okoli 2 uri z malo plezanja, tudi enkratno doživetje. Lepo nadaljvanje vam želim
Bili tam malo pred vami (pred dvema tednoma)