Ljudem bi lahko počasi postalo jasno, da ta država ne propada zaradi gospodarske krize v zadnjih petih letih, temveč zaradi katastrofalnih odločitev na vseh področjih, ki so se verjetno začele že takoj po osamosvojitvi. Težko najdem vsaj eno državno institucijo, ki funkcionira dobro oziroma ki bi ji lahko dejansko zaupal. Pravosodni sistem ščiti barabe, davkarija ne zna pobirati davkov, zdravstvo razpada, izobraževalni sistem je brez kompasa. In tako dalje. Evo primer s področja izobraževanja.
Skozi celo osnovno šolo so nas učiteljice in socialne delavke in psihologinje1 vse po vrsti pošiljale na gimnazije. Včasih so, kot v posmeh manj sposobnim, glasno razlagale, da sicer z nami ne bo nič. Najpametnejše vizionarke so napovedovale totalno avtomatizacijo in ker nihče več ne bo delal z rokami, naj bi morali doseči visoko izobrazbo. Hm, kaj naj bi torej počeli vsi ostali, resda redki, ki niso zbrali dovolj točk za vpis na gimnazijo? Petnajst let kasneje berem, da je v tej državi na trgu zaposlovanja največ povpraševanja po delavcih “z osnovnošolsko izobrazbo, sledita srednja poklicna izobrazba in srednja strokovna ali splošna izobrazba”.
Sodobna družba je res avtomatizirana in informatizirana, a ne do mere, ki so jo napovedovale osnovnošolske strokovnjakinje, verjetno vznesene zaradi besedičenj o novi Švici, ki so se izkazale za še večjo pomoto. Toda, sodeč po podatkih, ki jih dobimo na Zavodu za nezaposlene, Slovenija ni del sodobne, avtomatizirane in informatizirane družbe, ampak je to zaostala družba, kjer službo najlaže dobijo manualni delavci. Glede na to, da je v tej državi po nekih podatkih zelo slabo razvita tudi industrija, mi ni več jasno, kdo lahko tukaj sploh še dela.
Zakaj je tako?
Ker so nas nategnili. Socialne delavke, za katere mi že v osnovni šoli ni bilo jasno, kaj so sploh počele, so nas skupaj s preveč ambicioznimi starši usmerjale v nezaposljivost. Ne trdim, da odgovornost nosijo pedagoške delavke, one so verjetno samo izpolnjevale kakšen višji program, čeprav imam občutek, da programa preprosto ni bilo. Tako kot ni bilo realnega programa za kar koli drugega.
Med diplomanti in gimnazijskimi – ali kakšnimi drugimi – maturanti moje generacije je cel kup nesposobnežev, ki svoji pridobljeni izobrazbi sploh niso dorasli, to pa zato, ker je pri nas lahko skoraj vsak hodil na gimnazijo in potem na fakulteto ter ju navsezadnje še dokončal. To se seveda dogaja še danes in kdor ne pride na eno ali drugo pravno fakulteto niti redno niti izredno, pač študira na tretji, ki jo spaca praktično vsak, ki ni popoln idiot. V vsem tem času ob študiju ne počne drugega, kot da občasno kelnari ali prenaša pohištvo za 4 evre na uro, potem pa z diplomo, ki je navadno skrpucalo, maha pred nosom neobstoječim delodajalcem.
Kakšne so možne rešitve?
Seveda je med mojimi vrstniki tudi cel kup sposobnih in pametnih diplomantov, ki so med študijem na 500. najboljši fakulteti na svetu (boljše v Sloveniji ni) enkrat ali dvakrat odšli še na izmenjavo v tujino in ob študiju opravljali prakso, ne samo kot prinašalci sendvičev v slovenskih podjetjih, ampak v tujini, z delom v stroki. Potem so se na svojem naravoslovnem faksu celo leto zajebavali s poskusi na belih miškah in diplomirali z diplomo, ki je verjetno tudi skrpucalo, ampak so se vsaj potrudili. S to diplomo potem mahajo pred nosom delodajalcem, ki slednjič raje zaposlijo od ženine prijateljice nečakinjo.
Redki lesarski ali kovinostrugarski mojstri medtem že pet ali sedem let delajo in če so pridni, jim sploh ne gre tako slabo, če so sposobni, pa jim gre celo bistveno bolje od tistih, ki so morda celo dobili službe, a za mizerno plačo, ob kateri se jim prizanesljivo nasmehne celo vratar v istem podjetju, ki dobi še dodatek na delovno dobo, nočno delo in povrhu morda še benificiran delovni staž. Ostali žalujoči bodisi odidejo v razvito avtomatizirano in informatizirano tujino – kjer dobijo službo skoraj takoj – bodisi se lotijo katastrofalno plačanih pisunskih opravil2 ali celo dobijo idejo za milijon dolarjev in začnejo peči bio piškotke za pse in podobne oslarije.
Medtem se socialne delavke – petnajst let kasneje – razburjajo, ker jim zaradi šparanja v javnem sektorju nižajo plače.
Mene pa zanima samo še nekaj: kateri del telesa naj vam nastavimo jutri?
31 komentarjev
Kateri del telesa naj nastavimo jutri? Je čisto vseeno, le nog nikar. Morda jezik? Ne, saj nihče nikogar ne posluša. Glavo? Zakaj le, saj smo vsi prepaetni. Roke? Saj ni kaj delati. Penis? Postajamo brezspolna družba. Le noge rabiš, da hodiš od Poncija do Pilata.
hehe, vrhunski zaključek 😀
RIT! 😀
Mislim, da smo rit že preveč nastavljali. Jaz najraje nastavim srednji prst.
Če sem v poznih 90 kot najstnik podvomil v zgodbo o uspehu in zveličani LDS prihodnosti, sem bil v trenutku razglašen za janšista in radikala, ki se venomer pritožuje ker drugega ne zna. Janšist nisem bil nikdar a zdaj razumem, da lahko prvih 20 let narod zapravi tudi za slabo in drago šolo. Ponavljal seveda ne bi 🙂
Odličen prispevek!
Manualna družba, ja. Z drugimi besedami: srednji vek. Ultimativen dokaz, da smo v civilizacijskem smislu dejansko nazadovali v fevdalizem. Zanimivo bi se bilo vprašati, kdaj je bil slovenski narod (ne glede na to, pod katero oblastjo ali državo) na vrhuncu lastne moralne, kulturne in gospodarske identitete. Ker danes to prav gotovo ni.
Zanimivo vprašanje. Kot prvo bi pred sredino 19. stoletja sploh težko govorili o Slovencih kot narodu – prej so pač živeli tako kot so živeli, govorili so slovensko, ker drugega niso znali, in pač skušali preživet – ne kot Slovenci, ampak kot ljudje.
Če mene vprašaš, je bil vrh to nekje na prelomu iz 19. v 20. stoletje. To je bil čas naših največjih književnikov, ki so takrat še razmišljali po svoje, ne pa lizali riti, kot to na primer danes počne Drago Jančar in pravzaprav večina članov Društva slovenskih pisateljev (ki je le en del širšega slovenskega problema).
To obdobje je potem trajalo še ves čas Kraljevine Jugoslavije – kolikor so meni razlagali, takrat niti ni bilo tako zelo slabo kot so nas potem učili iz učbenikov, ki so nastali po letu 1945. Za časa stare Jugoslavije je vzniknil marsikateri slovenski obrat, gospodarsko se je torej Slovenija razvijala.
No, dvajset let kasneje se je ta narod že klal med seboj. In to klanje še kar traja.
Si predstavljaš, da zmanjšajo število za nič usposobljenih gimnazijcev in s tem število študentov… Pol fakultet, sploh teh nekih mini zavodov lahko kar zapremo. To pa ja ne gre, ne?
@chef: Če pustimo razvitost. A preganjanje komunistov je pa nekaj normalnega? Če ne verjameš, en dedek se je moral izseliti v Francijo, drugega so pa skoraj izključili iz šole, ker je šel v nedeljo na tekmo in potem ni mogel biti pri maši! No, izključili ga niso, ker je vsaj zmagal.
Sokoli in Orli? Triglavske strmine in V kraljestvu zlatoroga? Jaaa, precej normalno obdobje.
Mene v zgornjem sestavku moti edinole to, da se spet ponavlja znana mantra: “Vsak lahko pride do diplome.”
Pa čeprav je znano, da smo prvi po vpisu in zadnji po številu diplomirancev.
In s tem se ni začelo v RS, ampak se nadaljuje še iz SFRJ, le da so številke danes mnogo hujše.
Vedno ko za kakšnim poslovnim ali družabnim omizjem pade tema na diplome, sem šokiran, koliko je začetih, a nikoli končanih študijev.
Upam si trditi, da imamo glede tega najslabše razmerje na svetu, in ponavljam, ne od danes.
In to največ pove o kakovosti naših univerz, kjer se inženirji celo pri najboljših in najbolj priljubljenih profesorjih učijo takšne bedastoče, kot n.pr. HTTP response kode na pamet.
Čeprav po drugi strani, Chef, imaš seveda prav.
Skoraj vsak burek lahko zaključi študij, če je dovolj iznajdljiv, goljufiv, poslušen in vztrajen.
In študij je vse bolj naravnan na bureke, in vse manj na inteligentne in sposobne.
In marsikomu se ravno iz tega in podobnih razlogov slej ko prej obrne želodec in opusti študij.
Filmoljub, resnici na ljubo je pravi odgovor na vprašanje, kdaj je bil zlati vek, vedno jutri.
To vprašanje se pojavlja pri vseh narodih, a vedno se pride do zaključka, da je bilo vedno slabše, kot je zdaj.
In seveda so v vsakem obdobju kritično misleči pizdili nad stanjem družbe. Povsem upravičeno.
Če iščemo ovce in , jih bomo našli. Če iščemo izjemne ljudi, prav tako.
Pravo vprašanje je, kako doseči, da se vsi bolj in manj izjemni ter vsi razgledani povežejo, pridobijo moč in vpliv v družbi, in za sabo z zgledom in dejanji potegnejo vse ostale.
In glede na to, da imamo prvič v zgodovini lastno državo in demokracijo, torej svobodo in odgovornost, to ne bi smelo biti pretežko.
Kogar pa zanima patologija sedanje slovenske družbe, in morala bi pravzaprav vsakega, si lahko na Siolu prebere najnovejšo trilogijo Bejbibumbarji – Bumbarji – Bejbiji dr. Ihana.
Lapsus: ovce in volkove
Pripravlja se pobiranje podpisov proti nepremičninskemu zakonu.
http://www.daveknanepremicnine.com/novinarji-blogerji/
In Iščejo blogerje, ki bi pisali proti temu.
Pa smo spet tam. Privilegirane je treba zaščititi, naj stane, kar hoče. Ne briga nas, če imajo nepremičninski davek povsod drugje. Ne briga nas, če mladi nimajo služb in nobene perspektive, da bi kdaj prišli do nepremičnine. Ne briga nas, če sodržavljani brskajo po kantah. Mi ne damo niti centa. Naše bajte in flati pa bodo še nprej rajši prazni, kot da bi jih oddajali ali prodali, če jih ne uporabljamo.
Od teh stanovanj bo imela le država za protokol. Mladi ne bodo imeli nič več, predvsem manj.
Zakaj toliko nevoščljivosti, če je nekdo kupil svoje stanovanje ali zgradil hišo. Samo kdo jih bo oddajal, če bo imel še večje stroške. Oni hočejo, da to kupijo.
Ta zakon je prodajanje megle ovcam in nevoščljivcem.
http://www.youtube.com/watch?v=0kwruhAvlNU
@Nov Davek: Tipično, da tudi na področju obdavčitve stanovanj ni mogoče najti zmernih mnenj in konstruktivnih predlogov.
Zgoraj omenjena pobuda ni del rešitve, ampak je rezultat širšega problema nerazumevanja osnovnih principov. Seveda pa od ad hoc internetne akcije ne moremo pričakovati, da bo kaj več kot samo brezvezna motnja. Take pobude so zame vredne točno toliko kot aktualna vlada. Nič.
@Chef, včasih se je pred zelo škodljivimi predlogi vlade potrebno zaščititi, kar je mogoče.
Za mnoge bo to zelo škodljivo.
Seveda je problem širši, možno je narediti marsikaj, a mi na Lukšiča, Jankovića in Bratuškovo ne moremo vplivati. Razen tako. Vidim, da se tvojemu karakterju primerno ne boš premislil. Pač, tebi ta zakon ne škoduje veliko, le okoli 100 € na leto.
Jaz sem absolutno proti davku na nepremičnine, kakršnega predlaga ta vlada. Predvsem zato, ker ga predlaga ob napačnem času. Žal pa so vsi tisti, ki davka na nepremičnine niso zrihtali v času debelih krav, ko bi ga morali, še vedno na visokih položajih.
Ja, res je vse, kar pišeš. Pod pretvezo, da je danes univerzitetna izobrazba skoraj nujna, so univerze v resnici same sebi rihtale posel. In izšolale toliko diplomantov, da ni kam z njimi. Obenem so poklici postali hudo deficitarni, ker so vsi hoteli študirat. In tako se v dobri firmi na razpis za raziskovalca javi več sto diplomantov, od katerih jih je več deset izvrstnih. Na razpis za tehnika pa se javi komaj kdo, izbira pa je hudo slaba.
In vse to samo zato, ker so preštevilni zaposleni na fakultetah potrebovali službo. Tako preprosto je to.
Žal pa je potrebno priznati, da se tudi podjetja tega problema kar dolgo niso zavedala.
Precej proizvodenj v Sloveniji in tujini službeno obiščem in kar se tehnologije tiče lahko potrdim, da firme pri nas delajo čudeže…
Lahko ti prezentiram tudi v živo, kaj se vse pri nas dela in proizvaja, na vrhunskem nivoju…
Kljub vsem polenom, ki jam jih politika servira pod noge, stvari nekako funkcionirajo…
Res se zatakne, ko se kateri od tajkunov spomni, da bi odplačal družbenike, firme z dobrimi programi le nekako preživijo. Na žalost največkrat na račun slabo plačanih delavcev in strokovnjakov…
Šolski sistem pri nas je pa zelo milo rečeno KATASTROFA. Neumorno se iz otrok trudijo narediti pesnike pisatelje in filozofe, ker drugega pač ne poznajo. Retki so ti, ki jih ne zatrejo in kasneje uspejo razviti svojo pravo nadarjenost…
@blitz: Dokler se je napihoval balon domnevnega gospodarskega uspeha, seveda nihče ni opazil tega problema. Zdaj je pa že prepozno. Lahko sem samo vesel, da nisem končal fakultete in malo slabe volje, da nisem šel že po osmem razredu raje za vrtnarja.
http://www.siol.net/priloge/kolumne/alojz_ihan/2013/10/bejbiji.aspx
Chef, torej v principu si za ta davek. A zakaj, ali poznaš ljudi, ki bogatijo s stanovanji ali misliš, da so vsi ostali davki manj primerni ali … ?
@Nov Davek: Seveda sem za nepremičninski davek, in sicer zato, ker bi se s tem uredil problem napihnjenih cen, ki so izključno v interesu tistih, zaradi katerih je gospodarska kriza tudi nastala. No, pa seveda tistih, ki jih pač imajo, so jih morda dobili za par jurjev po Jazbinškovem zakonu, zdaj, ko so vredna desetkrat (pa so bila že tudi dvajsetkrat več), pa jamrajo, da so blazni reveži.
Seveda pa obstaja majhna podrobnost: davek bi morali uvesti v času debelih krav, ko se je balon napihoval – zdaj pa je davek seveda nič drugega kot polnjenje malhe za odplačevanje kreditov.
Jazbinškov zakon je bil res napaka. Vendar, potem naj bi kaznovali le tiste, ki so dobili ta stanovanja, ne vse. Vendar, ni pošteno, da nekomu daš, potem pa vzameš.
Večina lastnikov, ki smo sedaj napadeni, nismo povzročali nepremičninskega balona.
A ti bereš kar napišem?
Kaj je v nasprotju, kar si napisal?
Reševanje napihnjenih cen ni dobro tako, da se lastnikom poveča davek.
Sedaj nas hočejo/te prepričati, da več bomo plačali državi, cenejša bodo stanovanja. A to se upira zdravi pameti.
Poleg napisanega, nas lahko skrbi tudi statistika vpisanih študentov v zadnjem desetletju. Ljudje želijo prestavljati cekine iz enega kupčka na drugega (ekonomija) ali pa filozofirati (fdv). Glede na to da je merilo uspešnosti države bruto domači proizvod, me to čudi, saj se ne izobražuje veliko kadrov, ki lahko proizvajajo oz. izdelajo proizvod. Poleg preveč študentov imamo tudi napačne študente. Kot že napisano, ni bilo nobene strategije in je še vedno ni. Verjetno se pa lahko najde področje, ki je bilo kar dobro načrtovano, katero?