»Zalar, ti si nor! Zakaj tvegaš življenje s cestnim kolesarjenjem? Saj veš kako je s prometom! Vrni se raje na gorsko kolo, tam si odvisen samo od sebe!« Tako mi pravijo modri možje.
O tehničnih ovirah
Potem beremo o neznanem primitivcu, ki je na Pohorju, nedaleč od uradnega bajk parka, čez stezo v primerni višini napeljal tehnično oviro. Bodečo žico. Ni se zgodilo prvič na Pohorju, dogaja se redno tudi drugod.
Seveda pa je ta primer medijsko bolj odmeven, ker se je zgodil v času svetovnega pokala v spustu v Mariboru in ker se je zgodil vrhunskim kolesarjem z bazo sledilcev. Ti ljudje Slovenijo zdaj poznajo, ne le kot športu in kolesarstvu naklonjeno državo, ampak tudi kot deželo primitivcev, ki so pripravljeni ubijati, pri tem pa niti ne prevzemajo odgovornosti, kot to počno klasični teroristi.
Javnost tehničnih ovir za gorske kolesarje sicer ne podpira, a spletni pametnjakoviči ne pozabijo omeniti, da si gorski kolesarji preveč privoščijo, da jih je nekako treba ustaviti in da ni čudno, če nekomu dvigne pokrovko.
O cestnih teroristih
Ob tem primeru bi opozoril še na fenomen cestnih teroristov, ki kolesarje vzgajajo na podobne načine, del javnosti pa to upravičuje z argumentom, da si cestni kolesarji preveč privoščijo in da jih je nekako treba ustaviti.
Ampak večino časa ne kršim prav nobenega predpisa in še manj jih krši Lisica, pa nas vseeno kar naprej ustrahujejo. Mnoge ujamem že do naslednjega semaforja in njihovi argumenti za to, da me ogrožajo, so večinoma enaki. Naj izpostavim tri letošnje primitivce, ki bi lahko z nekaj smole ta čas posedali na sodišču in trepetali, da jih bodo za nekaj časa zaprli.
Vzgoja kar tako
Prvi mi je oponesel, da nisva vozila po kolesarski stezi – kar bi bil morda smiseln očitek, če bi tam kolesarska steza sploh obstajala. Pa je ni. Je pa trikotni prometni znak, ki opozarja na kolesarje na cesti.
Drugi me je skoraj zbil, ko je iz kolone iznenada zavil levo in na kolesarsko stezo. Če ne bi reagiral tako spretno, kot ni sposobnih reagirati vsaj 99 odstotkov kolesarjev, bi me zbil. Ni se opravičil, me je pa nadrl, češ, kaj se pritožujem, saj da me tako ali tako ni zbil.
Tretji me je prehitel na nekaj centimetrov, čeprav je bila cesta prazna in je bil sto metrov naprej semafor. Očital mi je vožnjo po sredini ceste. Res včasih vozim dlje od roba, za kar imam dobre razloge, ki jih laiki in Igor Velov ne razumejo, nikoli pa ne vozim po sredini, če je za menoj promet … ampak v točno tem primeru sem bil od roba oddaljen največ 30 centimetrov.
Naj povozi vašega otroka
Veste, v takih primerih se je težko zadržati. Včasih tudi nemogoče. Poln kurac jih imam. Naj povozi njihovega otroka. Naj izsilijo tovornjak. Vsak od teh treh primitivcev, a jih je seveda še mnogo več, trpi za enako težavo kot anonimnež z bodečo žico. Enaki so. Četudi se vozimo po trejlih, kjer je to prepovedano, četudi ne kolesarimo po kolesarskih stezah, četudi vozimo vštric in četudi vozimo po sredini ceste, nas nihče od teh primitivcev nima pravice ustrahovati.
In Igor Velov naj že enkrat neha komunicirati na tak način, da spodbuja nestrpnost do kolesarjev.
Kolesarji so namreč na slovenskih cestah najmanjši problem. Kvečjemu obratno. Kolesarji so rešitev problema.
17 komentarjev
Tudi moje izkusnje so bogate saj se tudi v sluzbo vozim s kolesom, del tudi po Izanski cesti. Dnevno dozivljam vso pestro paleto nestrpnega obnasanja voznikov do kolesarjev. Pred dnevi me je kreten z dostavnikom dobesedno oplazil po jaknji z desnim ogledalom. In nasproti ni bilo nobenega vozila in je bilo prostora za varno prehitevanje torej dovolj. Dobesedno odtrgalo se mi je, kazal sem vse mozne prste in mahal naj se ustavi.. In tako ze v sluzbo pridem kolesarsko razpizden. Stanje v druzbi se odraza tudi v kulturi voznikov, mislim da tako nestrpnih voznikov ne bomo nasli v sosednjih drzavah. Pred casom je dr. Andraz Tersek o tem fenomenu in lastnih izkusnjah kolesarjenja v Sloveniji in okoliskih drzavah napisal poucen prispevek v reviji Bicikel. Seveda je ugotovil, da je doma “najlepse”.
Če voziš po sredini in še malo po pijansko vijugaš, bo sigurno šel na široko okrog 🙂
Dobro jutro,
je bolje in slabše. Zadnje čase opažam, da me veliko šoferjev prehiteva z vključeno levo utripalko in v primerni oddaljenosti. So pa tudi taki kot v tvojem primeru. Jih je precej manj, a so.
V glavnem pa v Sloveniji vidim trend spraviti kolesarje s ceste na pločnik.Taka je tudi prenovljena Drenikova, na kateri se je sedaj treba ponekod boriti za prostor s pešci.
Pozdrav Stane.
Kaj pa druga ogrožena vrsta motoristi? Pizdijo na avtomobile, sami pa prehitevajo kolesarje “na kol”. Bohnedej, da jim, npr. na Pokljuko gor, vzameš idealno linijo na ovinku….
Ja, tudi iz naših polhograjskih koncev je mogoče povedati kakšno na to temo. Čeprav je kolesarjev na tem koncu toliko, da bi vozniki že lahko vedeli, kaj jih čaka, je še vedno zelo nevarno na cesti. Jaz takim pravim “patologija”, saj, kaj drugega pa so? To so tisti, ki povzročijo ostalih 70% nesreč, za katere ni kriv alkohol. Pa naj si bo to z objestno in arogantno vožnjo z avtom po cesti, ali pa z žico v hosti. Tudi sam sem pred leti s familijo bežal pred enim z vilami v roki na področju Planice-Rateče. Enkrat sem bral Mazzinijevo razpravo na to temo, zanimivo branje,
Pa srečno na cesti in v hosti.
Bom še jaz malo prislonil zraven tule. V resnici smo vsi brezobzirne pi*de, a se v običajnem življenju nekako brzdamo, v prometu pa to pride preveč na plano.
Ne bomo o gozdnih zavojih in tehničnih ovirah (lep tehnično brezhiben izraz za naštimat nekomu giljotino), je brez veze. Sam sem gorski kolesar, lastnik gozda in voznik.
Koliko je primerov, ko avto (skoraj) zbije kolesarja? Veliko.
Koliko je primerov, ko kolesar gre po mestu kot bi bil na Turu, RedBullTV live feedu in še Stravi? Veliko.
Koliko je primerov, ko kolesarji po gmajnah gonijo kkot opice in jim je gladko kdo pride izza ovinka? Malo, a vseeno so.
Koliko je primerov ko pešci po gmajnah hodijo in napizdevajo kolesarje, ker jih pač motijo? Malo, a vseeno so.
Ravno včeraj se je zgodijo v Kranju, s skupino smo šli po Slovenskem trgu, nekdo je hotu it čez prehod na levo, tam ni nobene kolesarske v tisti smeri, zavil je, zadaj pa pribremzal kolesar, ravno da se mu je izognil. Noben nobenemu oprosti ali karkoli, samo grdo sta se pogledala kot hudič. Pa ni bil nihče kriv.
Rešitev? Dokler bomo lajali na druge in gledali vse samo iz svojega zornega kota bo to zelo slabo, če bomo pa zraven dodali samo kanček sočutja, pa namesto “goni se v 3 materne”, “joj oprosti, nisem videl”, bo to slabo.
Še bolj na cesti, ker v gmajni je ob ptičkih in miru težko bit kreten.
Tvegam gnev kolesarjev, ampak vseeno, voznica zelo preglednega in z vsemi mogočimi senzorji opremljenega avta, ampak še vedno, sicer se ne dogaja pogosto, ampak se, kolesarji iz nepreglednih ovinkov po kontra smeri/parkiranih kombijev/tovornjakov…
Strinjam se, da nimajo kaj iskati na pločniku, ampak se morajo voziti po cesti/kolesarski (ki naj bi bila tudi del voznega pasu ceste), ampak se vidi na 100 km, kdo od njih ima dejansko izpit za avto in kdo ne. Če bi enkrat sedeli v avtu, bi vedeli kaj se lahko predvidi in kaj se vidi in kaj ne.
Situacija se z električnimi skuterji samo rapidno poslabšuje. Dejstvo je, da ima čedalje manj ljudi izpit za avto, nikoli in nikdar se niso srečali ne s CPP ne s tem, kako se lahko avto dejansko manevrira in to postaja problem. Po drugi strani se pa tudi strinjam, da je nezanemarljiv del voznikov popolnih idiotov, ki ne bi smeli nikoli sedeti v avtu.
kar se pa tiče kolesarskih stez zunaj urbanih območij je pa posebna zabava. Tukaj so v parkih 3 kategorije poti: za kolesarje, za konjenike in za pešce, jasno označene, praktično jih je nemogoče falit. Seveda se najde OGROMNO kolesarjev, ki gonijo ko na touru po pešpoteh, ki so ponavadi precej obljudene, seveda tudi s psi in otroci, samo čakam, kdaj bo počilo
….my point, objestnost ni samo značilnost slovencev, ampak postaja precej univerzalen trend…
@Nihče: Nikjer, nikjer kjer sme kdaj kolesaril, ni lepše kot v Sloveniji. V ZDA so me svarili pred nekakšnimi norci na cesti … ampak jih ni, v treh, štirih neh nisem srečal niti enega. Tukaj pa, to dobro veš, je verjetno dovolj nekaj kilometrov po Ižanki.
—
@Danijel: Točno tako. Ampak Velov tega ne bo nikoli zastopil, ker ima dovolj dela z guzenjem na dobre pozicije.
—
@Stane: Ne bi rekel da je kaj bolje, občutek imam, da je samo še slabše. Predvsem pa so srborito razpoloženi napram cestnim kolesarjem, ki jim gredo res strašansko na živce, tako zelo, da vidijo težave tam, kjer jih sploh ni.
—
@Laufar: Kot je že nekdo drug napisal: ali pa kolesarji v peš coni …
—
@D: Točno tako. Sicer jaz vsakič, ko kaj zajebem, in seveda se to dogaja, poskusim z opravičilom, ki je vedno dobro sprejeto. Včasih je to tudi vse kar bi pričakoval od nekoga, ki izsili mene. Pa se to ne zgodi. Ali ignorirajo, ker sploh ne vedo, da so kreteni ali ker ne vedo kaj se dogaja okoli njih ali pa totalno poživinijo.
Kot na primer pacient tega dneva, ki je predme zapeljal na kolesarsko stezo in zabremzal, ko sem mu zažugal, se mu je pa odpeljalo in me je z nekim zjebanim Polom lovil po Ljubljani, ob tem pa skoraj povzročil še eno nesrečo.
—
@Katarina: Dober point tole, glede e-skirojev in podobnega sranja.
Nisem vsega prebral. Toda lahko povem, da se kolesa že v sosednji Avstriji množično uporabljajo kot prevozno sredstvo do službe.
In jih je na cesti polno, in vozijo se zelo samozavestno, marsikateri tudi po sredini. In pri tem jim nihče ne trobi. Meni gredo blazno na živce, ampak se zadržim(priznam).
Ekonomsko pismen narod, si pač preračuna koliko stane avto in koliko stane kolo. Sploh za kratke ture je res avta škoda. In Avstrijci pač ne glumijo frajerja z težkim avtom proti šibkemu kolesarju, vendar se rajši postavijo za sebe v službi in ko pride do dela ter plač.
V Sloveniji pa veselo trobijo na cesti, ko pa pride šef, se jim pa nogice tresejo, in se skrijejo v kot.
Toda
Kot voznik in kolesar lahko povem sledeče. Sovražim mečkače v prometu, pisker mi dvigne “sivec” ki se ustavi pred praznim rondojem, hupam vsakemu, ki ne reagira na zeleno luč, likvidiral bi polža, ki se s 60 kmh vključuje na avtocesto, u bistvu sem za pop****t nestrpen voznik, ampak še nikoli me ni raztogotil noben kolesar oz. šibkejši udeleženec v prometu. V strahu, da koga ne poškodujem zmanjšam in prehitim ko pač lahko, ne gre mi v glavo kako je to komu težko razumeti. Trdim da na kolesu dejansko nikogar ne ogrožam, niti oviram, se pa vozim po cesti, ker se lahko in te pravice si ne pustim odtegnit. Če ima pa kdo kaj za pripomnit ga pa z veseljem pozdravim z levo in desno. Pa še nekaj, kar je bilo že žnjkrat povedano: Jebal jih na rdeče pobarvan pločnik s 2 cm robnikom!
Nisem kolesarka, ampak odkar berem tvoj blog malo več stvari razumem in kolesarje prehitevam na način kot bi avto – ko je nasprotni vozni pas prost, žmigovc in velik ovinek naokoli (pa ne, da prej nisem imela razdalje, samo nisem šla ravno s celim avtom na nasprotni pas).
Se pa včasih bojim, da bom jaz kot peška ubila kakega kolesarja, ki nori po naši lokalni cesti kot da je edini na tem planetu. Smo v Polhograjcih in naš asfalt je za kolesarje krasen, ker se da fino spustit navzdol in sekat ovinke. Ampak jaz grem pogosto s psi po tej isti cesti in privezana sta na fleksi vrvici. In včasih gre pes čez cesto – avto še slišim, kolesarskih kamikaz pa žal ne – upam, da ne bom s fleksijem kdaj komu odrezala glave. Pogrešam kak zvonec pri teh ljubiteljih adrenalinskih spustov, dasiravno bi bila normalna hitrost zaželjena tudi zaradi tovornjakov, ki kar fino sekajo ovinke 😉
Psa se ima na kratkem povodcu…
No, o tem bi se dalo debatirat, ampak tole ni tema o tem. Na kratkem povodcu sta, ko gremo v civilizacijo – beri v mesto, k veterinarju, itd, na sprehodu sta pa na fleksiju, ker lastnica nisem bila pridna in ju naučila dovolj doslednega odpoklica in obstaja možnost, da bosta lovila zajce in lisice, nisem pa navdušena nad tem, da pes po vojaško hodi ob nogi. Tako bo tudi ostalo. Baje so fleksiji v prodaji zato, da se jih lahko uporablja 🙂
@NZ: Ne da ne delam napak ali da bi trdil, da sem najboljši voznik na Slovenskem. Ampak meni se zdi smešno, da sem v avtu vedno med 5 odstotki najhitrejših, pa ne mislim na hitrost vožnje, ampak na hitrost pospeševanja, vključevanja, izključevanja, doumevanja določenih situacij. Vse to naj bi strpno prenašal. Ko sem z biciklom in, bogpomagaj, počasnejši, me pa maltretira vsaki, ki lovi nekakšne sekunde, a bi bil v kakih drugih okoliščinah jaz tisti, ki bi ga čakal.
Pa ta butasta, res butasta zamisel, da kolesarji delajo gnečo na cesti. Potem se pelješ v prometni konici kamorkoli in na cestah vse stoji, na cesti pa nikjer nobenega kolesarja, ampak samo avtomobili. To so nore stvari, ampak tako butasta prepričanja pomagajo učvrščevati tudi pristojni organi, od Velova naprej, ki ga res ne morem več gledati in naj ga že enkrat odrežejo, ne zato, ker menda ali pa tudi ne tepe ženo in ker prejema neka mini darilca, ampak ker je nesposoben.
—
@NatašaPR: Jebiga, cesta je cesta in je za vse, ne moreš pa pričakovati, da bo kolesar pričakoval, da psi letajo sem ter tja na petmetrskem povodcu.
@Matej Zalar
Glede tega prisklednika si mnenje deliva, populisticni predlogi kar dezujejo od njega, jasno pa je s cigave strani sprejema vzpodbude. Trajnostna mobilnost se bo pod njegovo oblastjo premaknila v komercialno zanimivejsi del, ne pa v bolj smislnega.
Aja, a sem mogoce omenil da je doma 100m zracne linije od mene, veliki kimavec Grims pa kakih 300. Bog se usmili kje zivim
Tale nestrpnost do kolesarjev je šla čez vse meje dobrega okusa.
Ja, in uspešno jo perpeturiajo in pospešujejo prav tisti organi, od katerih bi pričakoval obratno. Od AVP do Slovenske policije. Tako se danes nikoli več ne moreš peljati dovolj blizu roba ceste, da te ne bi napizdevali. Če se res voziš ob robu, te pa tako ali tako ogrožajo še bolj. Ampak, zdaj se že ponavljam.
—
Nov debilizem je predlog zmanjšanja stopnje alkohola v prometu na 0,2 – kot da so problematični tisti, ki spijejo eno malo pivo – zato, ker so pridni in odgovorni, da ja ne bi vozili pijani. To pomeni, da ne bom mogel več na obisk v vukojebino in tam spiti pira – pa bi raje spil štiri in se peljal domov z javnim prevozom, a, glej ga zlomka, saj ga ni. Nimam pa 60 evrov za taksi. Tako je, če so na položajih ne-umni ljudje.