Dogaja se točno tisto, česar sem se bal. Občutek imam, da ne počnem več nič drugega kot kolesarim. Dobro, poleg tega še delam, sprehajam psa in zvečer za šankom prihajam k sebi. Če bi bil ženska, bi izjavil, da mi zmanjkuje časa zase. Ampak v resnici si ga zase vzamem še preveč. Še sreča, da nisem poročen, ker bi se moral ločit.
Danes sem šel pred kosilom na ogledno turo preverit kakšno je stanje cest v dolenjskih koncih, kjer nisem bil že nekaj let. Na splošno bi težko trdil, da se v zadnjih desetih letih stanje cest ni spremenilo. Seveda se je spremenilo. Na slabše. In že pred desetimi leti je bilo slabo. Ne govorim o stranskih cestah, ki jih nihče ne uporablja, tam bi katastrofalno stanje še nekako prenesel, res pa je tudi, da so pogosto vaške ceste bokjše od državnih. Govorim o glavnih prometnicah, kjer je dobesedno nemogoče kolesarit po predpisih. Že v avtu je jasno, da so ceste zanič – ampak za realno stanje se je treba zapeljat brez amortizerjev in s trdimi gumami.
Skoraj neverjetno pa je, da nekatere ceste, ki so na zemljevidih označene kot glavne ceste, še vedno niso niti asfaltirane. Nisem prepričan, da je Županović izpolnil predvolilno obljubo o asfaltu na glavni cesti iz Sostrega v Besnico. Še pred dvema letoma smo se tja vozil po lokalnih cestah čez Javor ali skozi Podgrad. Ljudem, ki vsak dan delajo ovinke ali na makadamu uničujejo podvozje, ne bo nihče povrnil stroškov.
Enako velja za glavno cesto od Velikega Mlačevega Skozi Luče v Krko. Od leta 2007, ko sem bil tam nazadnje, se ni spremenilo nič.
Gravel riderji se bodo seveda samozadovoljno smehljali, češ, nas, ki vozimo grde specialke s 30-milimetrskimi gumami in balanco nad višino sedeža, makadam nikoli ne ustavi. Ne trdim, da kolesarjenje po makdamu nima svojega čara in takoj, ko bom imel priložnost za kaj takega, bom tudi poskusil. Sicer pa nisem kolesarski hipster, ki bi pod pretvezo domnevne tradicije padal na najnovejše marketinške finte ali, gladeč se po bradi, potrjeval mnenja, da so se prvi cestni kolesarji tako ali tako vozili po makadamu in da se zdaj vračamo h koreninam. Seveda so se prvi kolesarji vozili po makadamu. Ampak potem so v razvitem svetu ceste začeli asfaltirati, zato so se cestni kolesarji začeli vozit po asfaltu.
12 komentarjev
Sam res, dva dni nazaj sem se spraševal, če ti sploh še delaš?
Najslabš se je ukvarjat s tem ali sihipsterali ne oz. ker nisem hipster se ne bom peljal po makedamu. Pelješ kamor te pač pelje. Cesta je ok (včasih mal dolgcajt), makedam je ok, včasih grem še na singlce s specialko in je odlično. Že kot cestar si hip. Prršalti na mtb, sam ne na fatya, boš mel isti problem.
Po makadamu se ne bom peljal zato, ker nisem hipster, ampak ker se mi ne ljubi, ker je bedno. Razen tega da je manj prometa, ne vidim čisto nobenega razloga za to, da bi se fijakal po podlagi, kjer bi se bilo udobneje in ne dosti počasneje vozit s treking biciklom. Ampak v resnici gre za to, da se nihče noče peljat s trekingom, ker da je beden, zato raje sedijo na čudnih specialkah. No ja, vsaj ne pravijo, da vozijo ciklokros, to je pa tudi nekaj 🙂
V resnici mi je seveda vseeno kje se kdo vozi – na kurec mi gre to pametovanje. Oni so zdaj iznašli nekaj boljšega, ostali so pa tepci, ker se še vedno vozijo po asfaltu. V resnici so to izumili marketinški oddelki kolesarskih firm, ljudje so pa pokupili.
Kar se pa MTB tiče … zadnjič sem enega gledal in se globoko zamislil kam je šel ta šport. Tip je bil s tistimi širokimi hlačami, predolgo majico, prevelikim nahrbtnikom in čelado ki je bolj podobna kapi, videti tako groteskno, da sem si skoraj rekel, da se nikoli več ne bom usedel na all mountaina.
Samo ne je v smeri preljubega Fausta, ki mu je kot piše ovoj pomembnejši od vsebine. Najbolj pomembno je kako zgleda kolesar in kolo… To pa je zame nekako metroseksualno, za večino že normalno, zame pa čisto hipterstvo.
No ja, ti očitno mešaš med hipsterajem in običajnim pozerstvom – tega je pa v kolesarstvu ogromno že od nekdaj. In kaj je kombinacija čez pol noge potegnjenih zelenih nogavic s sliko okstnjaka na kolesu, živo zelenih preširokih hlač, oranžne predolge majice ter vijolične čelade drugega kot pozerstvo? Kaj pa vsebina? Tako našmarjeni se grejo potem z nekimi enduro pizdarijami peljat na terene, kjer bi se dol nekako prebil tudi z običajnim gravel bajkom.
Vsebina gravel riderjev? Ne govorim o tistih, ki si pač kupijo tako kolo in se odpeljejo na Krim, ampak o tistih, ki samim sebi pravijo gravel riderji in pri katerih je, kot opažam, še najbolj pomembno, kakšne nogavice obujejo.
In seveda ne pravim, da je s tem kaj narobe.
Ena izmed vrlin gospodarjenja je tudi, da ne gradiš česar ne potrebuješ.
Za začetek si dovolim zadržek, da nisem iz stroke in ne vem koliko stane vzdrževanje asfaltne in makadamske ceste.
Ivančna Gorica ima, ugibam, enako infrastrukturo kot Grosuplje. Večina ljudi se tako ali tako vozi v Ljubljano, kjer pa je hitreje do Ivančne Gorice in nato po avtocesti. Cesta je, razen pred Muljavo, dobra. Se pa letos po njenj nisem vozil. Vse vasi (Velike Vrhe, Ravni Dol) imajo do Grosupljega oziroma do Ivančne Gorice asfaltno povezavo.
Ni nikakršne potrebe po asfaltni povezavi.
Je pa res, da so marsikje drugje ceste asfaltirali in pomoje tudi ni velike potrebe (npr. Rakitna-Cerknica, čeprav tam so vasi).
Za cesto čez Pečarja velja podobno. Tukaj ne vem, kaj se splača. Preko Podgrada je le 3 km dalj do obvoznice, ampak ni pa 120 m klanca. Mislim pa, da se ob konicah promet odvija počasneje po Zaloški kot pa po Litijski. Sicer gre pa za kratek, zavit odsek.. Verjamem, da je nadležno zaradi prahu. Nikako pa ne zaradi podvozja.
Drugo pa je, zakaj so ceste označene kot glavne. Tretje pa je, da ljudje kaj več kot Google Maps niso sposobni uporabljat. Na topografskih kartah so makadamske ceste večinoma označene.
In še četrtič. Če ljudi to toliko moti se lahko preselijo. A ne, vsi bi bili neoliberalni pri davkih in socialisti pri ujčaknju. Oblast mora zagotavljati primerno raven storitev po zaselkih, iluzorno pa je pričakovati, da bo na enaki ravni kot je mestih. Mislim, zadnjič je bilo na poročilih, da se morajo voziti v zdravstveni dom v Ljutomer kar 7 km daleč! Res, da je bil invalid, ampak to se uredi s kombi prevozom, kot pa bolnišnico v vsaki vasi.
V Besnici živi koliko ljudi? Verjetno manj kot 1000. Veliko bolj smiselno je uresničiti druge projekte. Denarja ni, a ne?!
In če mene vprašaš, je pametneje, ne vem, narediti npr. kolesarsko pot skozi Tivoli, obnoviti Slovensko (pustimo zdaj vodenje tega projekta), priključiti ljudi na kanalizacijo, kot pa skrajšati pot za 5 minut nekaj 100 ljudem.
@En odveč: Bržkone imaš glede ceste skoti Luče kar prav. Kar se Pečarja tiče, me pa nihče ne bo prepričal, da tam ne bi bilo smotrno asfaltirat. Tja sem se skoraj dve leti vozil dvakrat ali večkrat tedensko in verjameš lahko, da pot skozi Podgrad nikakor ni prijetna in večkrat sem šel raje po makadamu.
Računaš pa narobe. 3 km dvakrat na dan pomeni 120 km na mesec (če se voziš samo v službo). Na leto je to dobrih 1400 kilometrov. Pomnoži z 0,37 EUR, kolikor naj bi stal kilometer. Potem pa pomnoži še s številom ljudi, ki to počnejo in šele takrat dobiš realen odvečni strošek. Zanemaril sem čas in seveda računamo čez palec, ampak tako bi morala računat država in to bi morali uporabnik cest od nje zahtevat.
Ne pa da se sprijaznimo, češ, kaj se a zamudim, če prevozim 3 kilometre več ali celo napizdevamo ljudi, da če jim kaj ne paše, naj se pa preselijo v mesto. To je neumnost. Ceste so osnovna infrastruktura in zaradi slabih cest ljudje umirajo v prometu. Tega slovenska statistika seveda ne zabeleži. Krivi smo si sami. Za vse. V redu. Ampak v tem primeru države ne potrebuje.
Imaš prav, premalo cenimo, koliko lahko prinese boljša infrastruktura. In tudi odvečen strošek za ljudi je precejšen. Res je, pot skozi Podgrad ni prijetna. Toda sam pravim, da MOL izvaja druge projekte, ki morda ne delujejo tako bistveni, vendar imajo večji učinek in rešujejo probleme, ki so še bolj neprijetni, ampak očitno se o tem ne strinjava.
Mesto ima zaradi koncentracije ljudi vedno prednost. V interesu nam je, da čim več ljudi živi v mestih (s tem ne mislim samo Ljubljane!), ker je za državo in s tem vse nas ceneje. Slovenija ima enega najmanjših deležev urbanizacije v EU! Po tej statistiki: https://en.wikipedia.org/wiki/Urbanization_by_country celo najnižjega.
Ljudje se premalo zavedajo, kaj pomeni selitev na podeželje. Potem pa sledi pritoževanje, kako slaba je infrastruktura*. Res pa je, da ni krivda samo na ljudeh. Denarja ni, in med vrstno hišo v Rovtarskih Žibršah (najboljše ime) ali garsjonjero v Ljubljani niti ne moreš izbirati.
Kakšne stanovanjske politike pa tudi ni.
Tu je vsekakor krivda na državi, da ni poskrbela za urbanistični načrt (?). Mislim celo, da je tako, da je to v pristojnosti občin, toda ker so premajhne si tega ne morejo privoščiti oziroma jim je priseljevanje itak v interesu (nato pa mora dati država denar za ceste, šole, zdravstveni dom in javni potniški promet).
Tega ne smemo spodbujati. Ker potem kmalu ne bo več dovolj asfalt čez Pečarja, temveč bo potreben tunel.
Ampak ali si predstavljaš, da bi država omejila širjenje neke vasi? Takoj bi bilo: ti birokrati, ta javna uprava, ne da gradbenega dovoljenja, nismo več v socializmu, zdej smo svobodni, če hočem bajto, jo bom mel, kaj mi bo država govorila, kje lahko živim … nato pa sledi, da je cesta preslaba za novih 200 priseljenih.
Razumeš? K standardu, ki naj bi ga zagotavljala država spadajo tudi omejitve. Ampak tega ne razumejo ne ljudje, ne župani, ne ministri.
Sicer pa ne dvomim, da bi Janković pozabil na Pečarja in vzhod Ljubljane, če tudi bi mu iz neba padla milijarda evrov. Itak ne volijo zanj, če se ne motim.
*Najbolj simpatična so mi pritoževanja, kako imamo v Ljubljani vse pred pragom in kako smo razvajeni, oni se pa morajo vozit z avtom v trgovino v sosednjo vas. Potem pa vidiš na karti, da je vas oddaljena 1 km. BTW, ravno zaradi tega je življene v mestu bolj ekološko!
Ah, napisal sem bedarijo.
Preseljevanja na podeželje ne preprečiš s slabo infrastrukturo, ampak z zakoni.
@En odveč: Seveda se strinjam, da vas ne more imet enake infrastrukture kot mesto. Živjenje na podeželju ima svoje prednosti in slabosti. Dejstvo pa je, da bi moral za spremembe najprej zamenjat narod. Poznam ljudi, ki že celo življenje živijo v mestu, sanjarijo pa o hiši z vrtom v Polhovem Gradcu. Pa zakaj? Da bodo pol ure dnevno izgibili z vožnjo v službo in ob nedeljah kosili travo? Slovenski narod ne zna živet v mestu, ker so meščanstvo izkoreninili po drugi svetovni vojni in v mesta naselili kmete.
Ampak ne znam si predstavljat kako bi nekomu z zakonom preprečil, da se naseli na vas. Take države nočem. Da je Zoran Janković pozabil na vzhod Ljubljane, mora biti pa jasno vsakemu, ki je kdaj zataval v Zalog. Pa ni pozabil samo na vzhod. Pozabil je na vse, kar ni center, izven njega pa so edina sprememba enosmerne ulice in parkomati.
Kar ti praviš je, da bi se morala razvijati mesta, vse ostalo pa lahko zanemarimo. Skrajno, ampak res skrajno kratkovidno. Strinjam se da bi morala Ljubljana imet 500.000 prebivalcev, ampak konec tedna bodo ti ljudje odšli na oddih na deželo, kamor se bodo vozili po zjebanih cestah. Vem kje je razlog. Ni denarja. Jaz to razumem. Ne razumejo debili, ki mislijo, da je “obet gospodarske rasti”, pri čemer država še vedno porabi več kot ustvari, dovolj dober razlog za višanje plače celotnemu javnemu sektorju ne glede na to, ali govorimo o tistem delu javnega sektorja, ki je koristen in zasluži premalo ali o tistem, ki je nekoristen in zasluži preveč.
Mah brez veze sva se kregala, ker je makadam čez Pečarja asfaltiran. Bojda, sem samo prebral na bicikel forumu. Toda sem par tednov v časopisu prebral, da nameravajo asfaltirati, ampak samo kot protiprašno zaščito.
Aleluja. Tam je asfalt pač nujen. Pika. Vem pa, da je narejeno na pol.