Dno sem dosegel leta 2011, ko sem tehtal 77,5 kilogramov. Grozno je bilo. Na bolje je šlo šele, ko sem si omislil psico in se spet začel gibati. Začel sem tudi redno planinariti. To je verjetno najbolj zdrava oblika rekreacije, ker je zmerna. Je pa res, da planinec brez težav shaja z nekaj kilogrami preveč. Lep čas sem tehtal od 73 do 75 kilogramov, tudi, ko sem se leta 2014 lotil polmaratona v Ljubljani in bi lahko rekel, da sem spet postal športnik. Takrat sem po šestih, sedmih letih spet začel bolj redno kolesariti. Še vedno sem bil simpatično zalit in ko sem se fotografiral, sem trebuh vlekel notri.
Naslednje leto sem se celo udeležil kolesarskega maratona Eddyja Merckxa. Zmagovalec me je prehitel za 34 minut.
Tri leta pozneje me je najhitrejši na maratonu Alpe prehitel samo še za šest minut.
Precej me je šokirala primerjava postave leta 2015 in 2018.
To ima človek od kolesarjenja! Toplo priporočam. Pri 35 letih se počutim mnogo bolje kot sem se pri 28.
24 komentarjev
Mlad si še. Pohvalno, da si se spet izklesal.
Ampak faca je pa na taokrogli verziji bolj zadovoljna
Ampak resno, čestitam. Sama se morem tudi v roke vzet. En navaden izletek na Kamniško sedlo mi je dal za mislit
Po naslovu sodeč, sem pričakoval, da boš razdrl kakšno o Serpentinšku… Potem pa vidim sliko iz rubrike: “Katera ga ne bi?”
Zanimivo, da ste že leta 2015 vozili kolo z disk zavorami.
Občasno prebiram tvoj, moram reči, izjemen blog. Tako sem med enim izmed tvojih zapisov, naletel na tvoj STRAVA profil in na moje presenečenje ugotovil, da si spet bolj resno pognal pedala. In potem sem prebral tvoj zapis o maratonu Alpe. Ko si omenil 17 mesto nisem mogel verjeti, zato sem šel pogledat med uradne rezultate 🙂 Izjemno! Bravo! Mimogrede, poznava se še iz časov Barjanske runde, ko si poganjal še Moser-ja in jesenskih piknikov pri Rešilku.
https://www.urbandictionary.com/define.php?term=looser
Drugače pa, vse čestitke!
Odlicni rezultatisam sicer prekolesarim letno slabih 7000km pa mi nekak ne uspe se izklesat u nulo☺️Sicer sem par let starejsi od tebe me pa zanima koliko si spremenil prehrano oziroma kaj ješ?pa mimogrede ko pridejo otroci bos dosegel novo dnopreverjeno
@Urban: Lepši sem kot Šarec!
@Ana rhist: Haha, tako. Zdaj veš zakaj ne pišem v angleščini 😆
Matej tudi jaz sem včasih bil recimo na pol profesionalno v športu in ko sem nehal trenirat, sem dobil službo, kjer sem bil celotni delovni dan v avtu za volanom. V roku enega leta sem se poredil za kar 16 kg. Zamisli si, kak zgleda ko mas tolko kil več in si pripneš varnostni pas. Kr vse ti visi čez pas. Nato sem se po nekaj letih mučenja spravil k sebi in zacel hodit redno na Pohorje, par let nazaj pa kolesarit. In sedaj sem spet pri 76 kg in ne morem ti povedat kako paše. Tako da vem kako ti je bilo in kako ti je zdaj. Lahko ti samo cestitam in to je to. Marsikdo se raje vda in je pač takšen kot je in ima sto izgovorov (izjema so tisti, ki imajo zdr probleme)……
Lep dan se naprej.
Vsekakor si na levi sliki videti bolj zadovoljen. Si pa na obeh lepši od Šarca, drži. 😎 Tudi obe kolesi sta lepši od Šarca.
@Simon: No, saj v nulo tudi jaz nisem … prehrana je namreč še vedno neurejena, predvsem pa je količina prevelika. Upam, da tudi z otrokom ne bom dosegel dna, čeprav mi je jasno, da bo stopnja aktivnosti drastično padla.
@Boštjan: Tako. Večini je vseeno. Na koncu pa to drago plačuje družba z našim vrhunskim kao brezplačnim zdravstvom.
@Filmoljub: Na levi sliki imam izraz debelušnega veseljaka, na desni pa človeka, ki se zaveda svoje krasote. Zadnjič sem od nekoga, ki Šarca pozna, slišal, da je možakar, ne le težek kolerik, ampak da si je tudi blazno všeč. Sicer gre za govorice, ampak tudi meni deluje tako. Kar je bizarno tudi zato, ker je od njega dejansko lepše vsako kolo.
Hohohoho. Tale verjetnost o otroku pa je drastično poskočila 😉 Ne se sekirat. Potem otroc zrastejo in zadeve gredo zopet na bolje. Dokazano!
Ne drugi sliki pa res grdo gledaš! Torej, s kakšnim kilogramom več si se očitno bolje počutil in temu primeren izraz na obrazu.
Ja fak, to je izraz morilca, a naj dirkam na rezultat nasmejan?
Mislm..
A za photoshop tu na tem blogu še ni nihče slišal..? Si k Kim Kardašjan.
https://www.nicholasmee.co.uk/car-sales/8042091-aston-martin-v8-vantage-lhd/
Ampak..ko bi te videl takole opremljenega…
Jas nebi bil več kritičen… 🙂
Planinarjenje je verjetno res ena od dejavnosti, ki je med bolj prijaznimi do srca. Na kolesu (cestnem in mtb), je moj utrip že ob blagem vzponu vedno nekje okoli 150, če pa me prime kakšen tekmovalni nagon, pa gre tja do okoli 180. Več raje ne grem, čeprav mi moja letnica rojstva – 1980 – to verjetno še dopušča. Tak primer je trasa Kamnik – Kamniška Bistrica. Ko grem pa hodit v hribe, se zadeva vrti okoli 130 ali 140 utripov na sekundo, kar je dokaj normalno. Seveda nisem tekmovalec, sem le malo bolj zagrizeni vikend kolesar (3-4x tedensko) oz. pohodnik.
Torej, Matej, zanima me s kakšnimi številkami operiraš ti? Kot HUD rekreativec in bivši tekmovalec, je tvoj utrip verjetno znantno nižji od mojega in tudi zaradi tega lahko dosegaš TOP rezultate, npr. na Maratonu Alpe (mimogrede, čestitke!)
Že v naprej hvala za odgovor!
LP, Matej C
@Matej: Saj vse na Stravi piše 🙂 Resno, pred časom sem dejansko dvignil srčni utrip na 189, sicer pa nikoli ne zlezem čez 185 in sem pravzaprav mislil, da je to maksimum. No, mogoče je bilo zadnjič kaj narobe tudi s pulzmetrom. Na Maratonu Alpe, kjer mi res ni šlo dobro, celo nisem prišel niti čez 179. Se pa na splošno s številkami ne ukvarjam pretirano, kolikor je to za obolelega rekreativca sploh mogoče.
Meni deluješ tako kot Igor E. Bergant, ki mu kakšna kila več nolj paše, zdaj sta pa oba precej skumrana.
Samo povem, da nam je večini (normalnih) žensk pri moškem bolj všeč postava medvedka kot pa izklesana ali bognedaj napumpana z mišicami. Ampak ostanimo pri medvedku, ne medveeedu, da ne bo kdo narobe razumel.
Že mogoče, ampak navsezadnje sem lastnik svojega telesa jaz (kot to učijo vse ženske revije in priročniki za življenje), tako da boš morala shajati z vitkejšim Nergačem. Res je tudi, da mi ni več treba skakati okoli žensk, še manj pa si v bistvu iz povsem praktičnih razlogov želim, da bi one skakale okoli mene 🙂 Dejstvo pa je, da se zdaj počutim mnogo bolje, čeprav ne bi škodilo narediti kakšne vaje več še za stabilizacijo in gibljivost. Iz medvedka pa po 35. ali 40. hitro nastane medveeed, enako z medvedkami.
Iz mene, medvedka, je začel ratovat medved po 35tem. Ni kakih znakov, sam majice ti začno uhajat iz hlač, pa srajce začno ratovat tesne. No ko se je tehtnica ob tehtanju na ZD pregledu ustavila na 108 kilah in pri mojih 180 cm je bil to znak za rdeči alarm. To je bilo lani sredi poletja pri mojih 38 letih, tud splošno počutje je začelo pešat. Po petih letih sem se spet usedel na kolo, vsi že znani in priljubljeni klanci so ratal katastrofa, ampak smo jih zgrizli počasi. No zdaj, po enem letu tehtam 94 kil in sem nekje na polovici poti do planirane teže, ki je bila v moji top medvedkovi formi tam med 80 in 85. Splošno počutje je boljše, tud na okoliške klance lezem zmeraj lažje in na momente spet leti in na kolesu končno spet diham. Veliko pa k temu pripomorejo Matejevi kolesarski potopisi, človeka kar potegne na kolo. Tko da medvedek ja, medved pa niti slučajno nikoli več.
Me veseli!
Ampak,Matej, zej si pa Car, k kolesaračiš z Mohoričem… (: