V tem obdobju Ljubljanski potniški promet vsako leto predstavlja svoje neuspehe prejšnjega leta in v medijih lahko tako februarja ali marca beremo o šokantnih ugotovitvah, da je ta javni servis popolnoma zanič. Kot da ugotavljamo nekaj novega. Nekaj, kar ni jasno vsakemu uporabniku javnega prevoza, ki je že kdaj potoval v razviti svet, in se ne zadovolji že s tem, da ljubljanski avtobusi niso zastareli, ampak si želi vsaj spodoben servis, če že ne odličnega.
Raje peš kot z avtobusom
Ne vem zakaj vodstvu LPP nekdo v obraz ne zabrusi, da nas z debilnimi izgovori žalijo in da nas žali tudi, da vodstvo ne odstopi, čeprav jim ni uspelo doseči zastavljenih ciljev. Še več! Ne samo, da se cilju niso niti približali, ampak jim že več let ni uspelo obrniti trenda upadanja števila prevozov, kar skušajo zamegliti s podatki o povečanem številu potnikov. Si predstavljate, da bi menedžment trgovskega podjetja slab promet opravičeval z velikim številom obiskovalcev trgovine? Vsak lastnik bi tako upravo razpustil. V občinskih in javnih službami seveda ni tako. Situacijo rešujejo s prilagajanjem ciljev – navzdol – in z neizmerljivimi podatki o povečanju števila kolesarjev in pešcev.
Kot da je manjše število prevozov z avtobusi nujno posledica povečanega števila kolesarjev in pešcev, ne pa obratno. Da je vzrok za povečano število kolesarjev in pešcev slabo delujoč sistem javnega prevoza. In da je tudi slabo delujoč sistem javnega prevoza vzrok za čedalje večje število osebnih avtomobilov v mestu in na obvoznici.
Če ne bi bilo tako mrzlo, bi Ljubljanski potniški promet včeraj zabeležil en prevoz manj (ne pa tudi dveh uporabnikov manj).
Napoved: vaš avtobus bo pripeljal, ko pač bo
Prek aplikacije sva z Lisico zvečer preverila odhod avtobusa in pohitela na postajo pri Konzorciju in tja prišla po približno šestih minutah, ko naj bi tudi pripeljal avtobus. A šestice ni bilo, prikazovalnik pa je naslednji prihod napovedoval čez 16 minut. V prijetno hladnem večeru, mislim, da je kazalo osem stopinj pod ničlo, nama ni bilo do postopanja, zato je Lisica, tudi prek aplikacije, naročila taksi. Kasneje se je izkazalo, da ga vozi popoln nesposobnež, ki naju je, namesto pri Drami, iskal na Trgu OF. Ob takih bedakih res težko zadržujem pretirano navdušenje nad sistemom Uber.
Kakorkoli. Ker Janković za vožnjo po Slovenski cesti taksistom zaračunava mitnino, jaz pa ne vem kateri taksisti jo plačujejo in kateri ne – podpiram pa tiste, ki je ne –, sva se odpravila k Drami.
Po dveh minutah naju je prehitela … šestica!
Faking šestica, ki naj bi prišla čez 16 minut oziroma čez 14 minut. Oziroma tista šestica, ki je očitno zamujala, midva pa sva mislila, da nama je ušla. V času avtomatizacije, ko se pogovarjamo o avtonomni vožnji vozil in umetno inteligentnih robotih, ki da bodo nadomestili celo zdravnike in pisatelje, ni sposoben LPP napovedati niti prihoda ali zamude avtobusa. Avtobus pa je zamujal pozno zvečer, ko je to zaradi redkega prometa praktično nemogoče.
Ljubljanski potniški promet še slabši kot Slovenska vojska
Ker naju je torej nategnil tudi taksist, za katerega bi raje videl, da bi ga že zdavnaj nadomestil replikant, četudi ne-inteligenten, sva počakala naslednji avtobus. Na mrazu sva bila tako vsega skupaj dobrih dvajset minut. Lisica je vožnjo plačala, jaz paz principa ne. Naj se jebejo. Nočem, da se moje potovanje v statistiki šteje kot vožnja potnika. Če ne bi bilo tako mrzlo ali če vsaj ne bi pozabil kape, bi tako ali tako odpešačila. In doma bi bila prej.
Med čakanjem na postaji sem s tresočimi prsti prek Facebooka – to počnem redko – v besu oddal oceno nezadostno. Ob tem me ni presenetilo, da je enako storilo še 76 ocenjevalcev od skupaj 96-ih. Skupaj so podelili povprečno oceno 1,6. Bolje se je zadnjič odrezala celo Slovenska vojska.
Seveda za to ni odgovoren samo LPP pa tudi ne samo MOL in tudi ne samo RS. Ampak vsi skupaj. Ob tem vlada celo razmišlja o nekakšni strategiji o alternativnih gorivih v prometnem sektorju. Morda lahko verjamemo, da bi takšno strategijo utegnili do leta 2030 realizirati v kaki državi z urejeno osnovno prometno infrastrukturo, ki je ljudem v pomoč in ne v breme.
Tukaj pa bodo verjetno na koncu prilagodili cilje. Navzdol. Kot Ljubljanski potniški promet.
26 komentarjev
Eh, kaj bi govoril. Če ni potrebne kritične mase in normalno delujočega tržišča, namesto selektivnosti prostega povpraševanja-ponudbe pa iz ozadja delujejo nastavljeni tovariši, ki ščitijo varne službice svojih bratrancev in usluge izmenjujočih prijateljev (ter s tem lastno rit), je zaman pričakovati, da bo kakršenkoli sistem deloval. Z drugimi besedami: dobro je, za kogar je.
Heh, očitno smo Ljubljančani res zapečkarji, da nam je vseeno, kako hitro in kvalitetno se je mogoče z busom prestavit iz A do B. Dodaš še malo korupcije in ljudske mentalitete ”Poseganje v delovanje javnega servisa je neoliberalizem!” in dobiš trenutno stanje LPP.
Najbolj poden LPP zamislica je pa tist ”turistični vlakec”, ki se vozi na Grad. Zadeva izgleda kot da so jo skonstruiral v enem popoldnevu in se pelje navkreber počasneje kot povprečni športnik kolesar.
Po večletnem premoru sem zadnjič ponovno uporabila Urbano, ki mi seveda ni sprva delovala, voznik pa je rekel, da če mi do naslednje postaje ne bo uspelo (namreč tudi MONETA ni delovala) da moram na naslednji postaji dol (meni se je mudilo v službo). Ko sem jo prislonila že 6ič, bolje počila na avtomat, je pa začela delat. Tik pred naslednjo postajo. Bes se mi je kadil iz uh… danes je za čuda delala “nemoteno”.
jaz sem leta uporabljal progo št 21, ki vozi malo ven iz mesta – do šentjakoba oz še naprej do beričevega… nekoč je bil to soliden avtobus. usedel si se na bavarcu, čez slabe pol ure si bil v šentjakobu. proga pa je imela en problem in sicer brnčičevo ulico, na katero je zavil vsak drugi bus in se iz smeri tomačeva peljal skoraj do šentjakoba, nato pa obrnil in se peljal nazaj vse do črnuč, nakar se je spet obrnil in končno peljal proti šentjakobu. kar naenkrat se ti je slabe pol ure podaljšalo na 40 minut. potem je ta naš LPP zgruntal, da bi lahko ta bus vozil čez črnuško gmajno, dobrih 5 dodatnih minut….sedaj pa šeštej, gužva+brnčičeva+črnuška gmajna je nekje slaba ura vožnje za kraj, ki je oddaljen 10km iz centra! itak da ne boš več uporabljal LPPja in se boš raje usedel v avto. ampak LPP se še ni ustavil. progo 21 je skrajšal (z pojasnilom, da bo manj prometa – busev – v centru mesta. WTF!?!?!? zaradi dveh busev na uro!!). iz centra si tako do šentjakoba po ta novem najprej moral vzeti 6ko, potem čakati na ježici tudi do 30 minut na 21ko in če si imel srečo, si bil doma v cca 40 minutah, če pa ne pa pač v dobri uri. da sistem prestopanja ni deloval – torej da so bili prihodi/odhodi 6ke in 21ke usklajeni tako, da se med seboj ujamejo – ni treba verjetno posebej poudariti. če pa se je slučajno zgodilo, da sta se 6ka in 21ka srečala na postaji, si moral imeti nekaj sreče, je voznik počakal potnike, da bi prestopili…! nek višek vsega pa so bili kolesarski maratoni, ko zaprejo eno izmed cest v šentjakobu. 21ka ima takrat skrajšano progo in vozi do brnčičeve, kljub temu, da je v šentjakobu dovolj površin, kjer bi bus lahko obračal in pobral oz odložil potnike. torej, peljejo te do brnčičeve od koder se moraš nekje 3 ali 4 km daleč pač teleportirati. noro. 21ko sem uporabljal cca 15 let. in vse kar lahko rečem je, da jo razen šolarjev zadnja leta uporabljajo le redki. prav trudijo se, kako bi odgnali potnike. sem jim nekajkrat pisal, a dobiš nek tipičen birokratski odgovor v stilu, zahvaljujemo se vam za vaše mnenje in izkazano zaupnost in bla bla bla…
Dobro jutro,
sicer uporabljam LPP zelo redko, kolo je bolj zanimivo. Posebnih pripomb na LPP sicer nimam, me pa še najbolj motijo porisani avtobusi. Še dobro, da niso samovozeči, potem bi imeli popacano še prednje steklo. Menim, da bi morali biti mestni avtobusu brez vseh reklam zunaj in znotraj in v enotni obleki. Saj je bil predlog, kako naj bodo pobarvani avtobusi kakih 15 let nazaj (ne vem točno) za moje pojme zelo lep.
Videz in urejenost avtobusov kažejo tudi videz in urejenost LPP, tako kot videz SŽ kaže urejenost naših železnic. Da se po tirih vozijo počečkani vlaki je največja beda.
Pa še to – zahteval bi da kdor hoče biti grafitar (amaterski malar), mora najprej počečkati svojo hišo zunaj in znotraj, potem lahko šele javne površine…..
Pozdrav Stane.
http://www.24ur.com/novice/slovenija/slepemu-z-zavoda-za-zaposlovanje-poslali-vabilo-na-razgovor-za-voznika-avtobusa.html
😀 😀
Ta sistem plačevanja z urbano in moneto, so naredili katastrofalno slabo. Kot računalničar ko pridem v stik s tem sistemom mi gre skoraj na bruhanje kakšne BUDALE so to naredile.
Iz mojih izkušenj npr. moneta deluje samo cca. 5x od desetih poskusov.
Sistem prihodov avtobusov je na ta način narejen sama bedarija, npr.:
1. pri nami je velika tabla obrnjena stran od postaje in majhna tabla obrnjena na postajo (kot da vsi stojimo tam nekje na križišču, da se lahko vidi na ure prihodov)
2. velikokrat gre v nedelovanje! (opazil da se je zgodilo vsaj 2x v petih minutah)
3. spletna stran glede prihodov čista katastrofa, še google maps lažje in hitreje prikaže prihode že s samo klikom na postajo na zemljevidu
… še bi lahko našteval, glede tega sistema in da ne začnem z drugimi težavami ki jih imajo.
Te budale so kar vedele, kaj delajo – zaslužiti.
Moto LPP je namreč: Pri nas nismo odgovorni, zato ne pričakujte veliko od nas.
LPP = Ljubljančani pejte peš
Dober prispevek. Tudi @TDO lepo opiše praktični primer, kje gre narobe. Oziroma, kje je krivda LPP. Za druge zamere je usoda LPP bolj kot ne v rokah občine in države. Ampak ja, se strinjam.
Me pa zanima:
Katero aplikacijo uporabljaš? Ker da je tako divje netočna zvečer, ko ni zastojev je…no, jim ni v ponos.
Pa še opomba kar se ciljev tiče. Seveda so jih prilagodili navzdol, če so bili pa prvič divje optimistično (lahko bi rekel neumno) zaletavi. Ti bo vsak ki to sceno malo bolje obvlada povedal, da je takšen skok uporabnikov možen samo z vložkom par miljard €. Pa še takrat je vprašljivo ali bi se cilje doseglo, ker miselnost se ne spreminja prav hitro. Seveda pa se tudi od sedanjih ciljev oddaljujejo in za to ne naredijo prav veliko (ok, nakup novih vozil, ampak to ni to). S takim trendom in negativno publiciteto pa se zna zgodit zadnji stavek tvojega zapisa.
Šestice so čisto posebna zver, ob “rush hour” ponavadi vozita kar dve skupaj, pa sta še vedno polno zapolnjeni s potniki.
Čaki, čaki. Boš rekel, da ura na panoju ni direktno vezana na avtobus??? Skoraj ne verjamem. Tako, kot to, da si pozabil kapo… Pa saj si plešast in pobrit že desetletje 😈
@Simon – točno na to sem opozarjal, ko se je štartevalo z Moneto. Če se slučajno še spomniš (jaz se presneto dobro) so posel dobili po stankarski liniji. LAhko bi naredili karkoli, tako da za moje pojme so še kar solidno naredili. Vem za primere, ko niso naredili praktično nič. Pokasirali pa za bruhat zneske!
@Stane Debevc – mislim, da tvoj predlog iz zadnjega dela ni ravno na mestu. Če pogledaš, kakšne kričeče barve uporabljajo ljudje na bajtah, so že opravili tvoj test z odliko. Sedaj pa direkt na javne površine!
@Disguy: Nismo toliko zapečkarji, kot se pač radi vozimo z avtomobili. To je seveda privincialno, neurbano, nezeleno kot Ljubljana pač je.
Danes se ljudje z Viča v mesto raje odpeljejo z avtom in potem deset minut iščejo parkirišče ali plačujejo 1,20 EUR in več na uro. To naredijo, tudi če so šli na pijačo in se potem bodisi držijo nazaj bodisi pač vozijo domov pijani. Saj po svoje je to ob vseh teh izkušnjah z LPP to tudi razumljivo. Ampak mlajše generacije vsaj uporabljamo taksije. Jaz poznam človeka, ki ob sneženju pelje ženo v središče mesta in se potemtakoj vrne – pol ure in več gnije v avtu. Pa ima več kot dovolj denarja.
A jim ni turistični vlakec crknil? Zdaj si mi dal dobro idejo. Enkrat bom z njim tekmoval, jaz seveda na kolesu. Si predstavljaš navdušenje tistih Japonk in upokojenih Američank, ko bo bradati blisk padel mimo te vlakovne kompozicije? Moram si priskrbeti akcijsko kamero.
@Nastja: Ne razumem. Kako pride šoferju sploh na misel, da verbalno maltretira potnico, če ni nič kriva, da ta jebeni sistem ne deluje? In kako je mogoče, da ga nisi nadrla? Meni bi se snelo in seveda bi se takoj pritožil tistim butcem, ki delajo nič v službi za pritožbe. Res pa zadnje čase opažam, da so začeli šoferji odzdravljati in zdaj tudi že dolgo nisem videl nikogar, da bi telefoniral med vožnjo.
@TDO: Nore zgodbe. Res nore.
@Stane: Kaj pa vem, mene oglasi niti ne motijo toliko, kot me motijo vse ostale stvari. Ali kot me motijo fiksni oglasni panoji po vsem mestu, na vsakem kandelabru, povsod, povsod, povsod. In, ja, potem se mimo tega pelje še avtobus, preoblečen v plastenki neke pijače.
@Sasha: No, to. In javni uslužbenci, ki delajo na Zavodu za nezaposlene, bodo trdili, da delajo zelo dobro.
@Simon: Lahko naštevaš, ampak direktor bo ostal direktor.
@Paternina: Uporabljam Ljubljana Bus, (by Mitja Dragman). Mislim, da je vezana na LPP-jev sistem? V glavnem, prikazovalniki redno kažejo prihote narobe. Recimo 5 minut kaže, da nek avtobus pride čez eno minuto.
Seveda, takih ciljev ni mogoče doseči samo s tem, da kupiš nekaj novih avtobusov, to je jasno tudi popolnemu laiku. Noro je, da si sploh nekdo zastavi te cilje, ker potem očitno res nima pojma. Tako kot nimajo predlagatelji strategije za leto 2030. Lunatiki. Spet tista fora: kaznovali nas bodo, ne bodo pa ponudili alternative.
Od tega, da danes ljudje nimajo denarja za stanovanja v Ljubljani (stanovanjski sklad na primer kvadrat ponuja po smešno zasoljeni ceni – odgovarja nihče), zato se selijo na vas, kamor nikoli ne bo pripeljal noben avtobus, zato se vozijo z avtomobili, ki jim elektriko proizvaja termoelektrarna.
Saj jaz ne trdim, da so te rešitve lahke in hitre. Ampak težava je v tem, da se sploh ne zgodi nič.
@Phoenixslo: V opisanem primeru se je zgodilo točno o. Pripeljali sta se dve šestici, druga za drugo. Ali pa je bila ena 6B, kaj vem. Nikoli mi recimo tudi ne bo jasno, zakaj avtobusi pozni zvečer STOJIJO na Bavarskem dvoru. To je vendar noro. Pelješ se iz Črnuč na Vič in potem nekje vmes stojiš pet minut.
@Seamus: Avtobus, ki je bil napovedan čez 16 minut, je pripeljal čez dve minuti.
Enkrat v življenju sem uporabo LPP, bil sem z azijsko kolegico. Pošteno me je bilo sram. Kolegica je to opazila, in postalo ji je nerodno. Kakšno uro nisma spregovorila. Simpatični spomini.
Zdaj vse prej preverim in jim pokažem samo lepe strani naše domovine.
Zdajle berem, da LPP za zgoreli vlakec ni iskal referenc izvajalca, važno je bilo le, da je vozilo okolju prijazno 😀 http://www.delo.si/novice/ljubljana/za-zgoreli-elektricni-vlakec-lpp-ni-zahteval-referenc.html Če boš resno tekmoval z njegovim naslednikom, bi svetoval pozornost glede nasproti vozečih vozil. Cesta gor je prav simpatična, ampak dva ovinka bi lahko služila kot definicija nepreglednosti. Poleg tega so že 10 let nazaj obljubili, da bodo večji del ceste na Grad popolnoma zaprli za skoraj ves promet. Ampak očitno se splača imet parkirišče sredi območja, ki je za to ravno tako primerno kot Tivoli.
Dobra 🙂
No, to je klasična posledica javnoupravne zbirokratiziranosti. Tem ljudem na seminarjih v glave vbijajo ključne besede, kot sta “zeleno” in “trajnostni razvoj”, vse ostalo pa potem ni več pomembno in električna vozila naročajo ljudje, ki nimajo pojma o električnih vozilih, so pa obenem tudi tako omejeni, da potem celo novinarjem kvasijo popolne neumnosti. Zato je potem lahko Ljubljana zelena prestolnica Evrope, čeprav so vse alternative osebnemu prevozu popolnoma neuporabne. Kajti za ta marketinški naslov je dovolj, da se občast – domnevno – trudi, beri: izpolnjuje birokratske kriterije.
Tistega, ki ne trobi v isti rog, bodo takoj označili za nergača 🙂
In nekaj podobnega se bo zgodilo z uvajanjem električnih vozil v naslednjih 10 letrih. Zadnjič smo s kolegi računali porabo el. energije glede na postavke strategije in izkaže se, da Slovenija verjetno ne bo zmožna prozvesti dovolj energije za normalno polnjenje. Kar pomeni ali uvažanje energije iz tujine (Nasprotniki tujega lastništva podjetij v Sloveniji bodo hitro zamenjali plato) ali pa ”iznajdljive” ukrepe, kot so praznenje baterij vozil, ki so priključena na omrežje v mirovanju, ali pa celo ”racionalno porabo” aka redukcije. Poleg tega bi bilo treba tudi modernizirat omrežje in postavit še ene par 10000 polnilnih postaj po Sloveniji, torej nekaj podobnega uvedbi Urbane, samo na veliko večjem obsegu. Kdo se tega najbolj veseli, go figure.
Seveda. In sploh se še nisi dotaknil vzdržnosti produkcije batgerij, od izkoriščanja rudarjev v tretjem svetu pa do deponiranja tega sranja – seveda spet v tretji svet, kjer bodo baterije razstavljali bosi otroci brez zaščitnih mask ali karkoli že moraš nositi, da se s tem ne zastrupiš.
Nihče pa ne pomisli, da je prekomerna mobilnost pravzaprav eksces. Ne mislim samo na to, da se Slovenec v 500 ali 1.000 metrov oddaljeno trgovino pelje z avtom. Trapast je tudi sistem, ki ljudi sili na delo v pisarne, ki so deset, dvajset ali sto kilometrov daleč, čeprav bi lahko 75 odstotkov dela opravili doma. Noro je navsezadnje tudi to, da ob vsakem nedeljskem sončnem žarku ljudje rinejo z avtomobili na drugi konec Slovenije. Že stotič v svojem življenju gre v jebeni Strunjan. Zakaj? Ker lahko. Ker ima za avto in bencin in preveč časa.
Potem se hvalimo z jako informacijsko tehnologijo, nismo pa mentalno napredovali do te mere, da bi se tudi dejansko lahko nekaj zmenili po Skypeu, ampak se vozimo sem ter tja na polurne sestanke, ki navsezadnje trajajo uro in pol, bruto skupaj z vožnjo pa lahko tudi tri ali štiri ure.
Pa to, da smo dosegli tako imenovani standard, po katerem lahko za 25 evrov letiš v London in nazaj in to tudi narediš, ker se ti zdi blazno fajn.
Za moje pojme to enostavno ni normalno. Človeku se lahko obrne, ko pomisli koliko časa zagoni v avtu, zato da skoncentrirano bulji na cesto v strahu za svoje življenje, ker mu lahko v vsakem trenutku neki tepec po avtocesti pripelje nasproti.
Ampak, dobro, zdaj mislimo, da je nobel, ker vsak dan nekam migriramo. Toda v normalnih družbenih okoljih skrbijo vlade za to, da ljudje živijo na skoncentriranih območjih, pri nas pa mlade na začetku karierne poti dobesedno odganjamo v pizdo materino, kjer so preživljali otroštvo na kmetiji svojih starih staršev, ki že zdavnaj ne kmetujejo več. Mesta se ruralizirajo, vasi pa semiurbanizirajo, obdelovalno zemljo se tlači z novimi bloki, ker je pač ceneje živeti v Sinji Gorici ali v Radomljah (čeprav tudi to menda ni več res). Temu fenomenu ne sledi prometna politika, mislim politika javnega prometa (zanimivo pa je, kako bhitro so se temu sposobni prilagoditi trgovci a la Lidl in Hofer), ampak ves ta živelj, ki bi moral živeti v Ljubljani, rine v Ljubljano za tistih osem ur. Pa mogoče zvečer še enkrat za dve uri.
In ko bodo tja čez dobrih deset let rinili z električnimi ali kakršnimikoli avtomobili že, bomo rešili samo en del problema (kar bo, kot praviš, povzročilo nekaj deset novih). Ostala bo gneča, ljudje bodo še naprej izgubljali čas, javni transport pa bo še vedno, ne le nerentabilen (kar je bojda povsod po svetu), ampak tudi neuporaben.
Me pa tudi zanima kaj je bilo od predstavitve te strategije dejansko narejenega, torej kdo je kaj naredil, da bi jo dejansko lahko uresničili. Verjetno čisto nič. Kvečjemu kakšen ponudnik storitev – kot v primeru Urbane – zdaj tuhta kako bi si uzurpiral posel za vzpostavitev električnega omrežja za polnjenje e-avtomobilov.
Družba 21. stoletja … saj politiki ga lomijo povsod, meni je Norvežan razlagal, da tudi tam nimajo stika z realnostjo, ampak če stvari vsaj približno funkcionirajo, to še nekako pogoltneš. Če se v zadnjih desetih letih zgodi samo en nasedel gradbeni projekt v celem mestu, velikem za pol Ljubljane, je to res neka afera, ki ji nihče ne posveča pretirane pozornosti, ker je pač edina, in ker nekdo za to tudi odgovarja. Ko imaš takih afer malo morje, pa jim ne posvečamo pretirane pozornosti, ker je tako stanje postalo normalno.
Jaz te logike nisem nikoli razumel, že pri rosnih 15tih ne. Da zaposlen človek vrže stran dve uri na cesti, eno uro v supermarketu, in potem še dve uri v kuhinji. Rajši dam 50k ali celo 100k več, samo da sem bližje delovnemu mestu, delam 3 ali 4 urce več na dan, se hitreje prebijem po socialni lestvici navzgor itd. Kot da se vozim 2 ure do idealne hiše nekje v pm. Slovenci se radi držijo mamine kikle in svoje vasi. Ok, toda zakaj potem ne delajo v svojih vaseh ? Mislim, Ljubljana je malo večja vas, iz ene vasi do druge vasi, ne štekam? Nenormalno je kako slovenci cenijo čas. Ko mam keri opravek za postoriti doma, postanem kr živčen. Zadnjič sem čakal 2 uri po terminu, na samoplačniški pregled. Zahteval sem, da se pisno opravičijo in za hec vprašal, če bodo plačali mojo urno postavko. Kako debeli pogledi. Samo se hecam, imam vedno kakšno knjigo s sabo, ker vem kaj me čaka.
Tole, da se Slovenec mora peljati z avtom 500m je milo rečeno mit. Obstaja malo morje narodov, ki so mnogo bolj mahnjeni na to. Mi pravzaprav sploh ne izstopamo. Po drugi strani se kumulativa miganja na nacionalni ravni konstantno povečuje. Tukaj dejansko ni problema.
@jazsembog::Jaz ti ne verjamem, da si delal v tujini. Kar nekaj časa sem bil v Aziji in ena ura do delavnega mesta je bilo blizu, tudi, če mesto ni ravno veliko. Tudi po večjih evropskih mestih je tako. Če bi igrala poker bi rekel, da blefiraš (All in).
Popolnoma vseeno je ali to počne samo Slovenec ali enako velja tudi za Nemce in Švede. To je neumna, zdravju in okolju škodljiva navada, ki smo jo poimenovali napredek. In ta napredek naj bi še bolj napredoval z e-avtomobili? Bizarno.
Pa še ena stvar me že nekaj časa žuli … vsesplošno prepričanje, da so kolesarji v napoto, ker to pa dejansko JE bolj značilno za slovensko mentaliteto (in južneje). Vsak kurec bi te najraje spodil s ceste, a enako počne tudi stroka in lokalne in državna oblast. Zaradi tega recimo rišejo kolesarske steze na pločnike, tako da imata in kolesar in pešec vsak samo po en meter prostora (grbinaste steze, ki vodi čez vse uvoze sploh ne bi posebej izpostavljal). Skratka, zajebejo in kolesarja in pešca, ki ne more več hoditi po preozkem pločniku niti s psom na povodcu, kaj šele s človekom vštric, zato da imajo lepo avtomobili prosto pot.
Ali pa ta finta, da je kolesarjem prepovedano vštric. Zakaj? Ker to moti voznike avtomobilov. Zakaj ne bi rekli obratno: da avtomobili motijo kolesarje. Navezadnje imajo zaradi čistejšega načina prevoza večjo moralno pravico, da se vozijo po cestah, po katerih so navsezadnje prvi vozili kočijaži, potem kolesarji in šele na koncu motorizirana sredstva. Zavedam se, da tega povprečen Zemljan, za Slovenca pa v tem primeru to velja še bolj, ne bo mogel prebaviti niti takrat, ko se bo po urah in urah prometnega zamaška zadušil v izpušnih plinih.
Evo, po mojem si zelo dobro povzel glavni vzrok prometa in s tem povezanih problemov (pa ne to s kolesarskimi, čeprav se tudi s tem čist strinjam). Predvsem v Ljubljani, se pa seveda enako ponavlja tudi drugje v Sloveniji, samo v manj izraziti obliki. Sej je logično, če znaš razmišljat…
Razpršena poselitev in centralizacija dejavnosti v Ljubljani. Pa si tam. Cca. 100.000 delovno aktivnih v Ljubljani in še enkrat toliko tistih, ki se jih vsak dan v Ljubljano pripelje. Tudi iz npr. Maribora. Noro.
Jaz bi to reševal takole in ne nujno v takem vrstnem redu:
1. Aktivna stanovanjska politika, ki bo imela za cilj zgostitev poselitve v območju LPP (ali drugega vsaj približno kakovostnega JPP)
2. Izkoriščanje železnic v smislu primestnega železniškega prometa. Tudi s posodobitvami in drugimi tiri, elektrifikacijo… (Pa menjavo SDS kadra na SŽ :))
3. Najnižje parkirnine v mestu bi morale biti najmanj 50% višje od vožnje z LPP
4. Tudi približno nebi širil AC krakov in obroča. AC križ je bil relativno velik krivec pri oblikovanju vzorca razpršene poselitve
5. Ukinitev vinjet in uvedba elektronskega cestinjenja. To kar bo z DarsGo urejeno za tovorna vozila. Torej princip plačaj kolikor uporabljaš in onesnaževalec plača
6. Tale je pa kronska… Ukinitev socialnega korektiva, ki se mu reče nadomestilo za prevoz na delo. Namesto tega bi morale biti neto plače višje, ne pa da si nagrajen, da se voziš iz Maribora še z enim minimalcem dodatno na mesec.
7. Regionalne kolesarske povezave in ureditev glavnih mestnih povezav. In to tako, da so dejansko uporabne za kolesarje in ne samo namenjene temu, da se kolesarje umakne da ne motijo motornega prometa
7. Ostalo. Recimo tisto, kar je omejeno na pristojnosti lokalnih skupnosti in mest.
Garantiram, da bi teh 6 ukrepov relativno hitro spremenilo slovensko miselnost, da je dom = hiška na podeželju s travnikom in žarom pred hišo. Pa seveda nadstreškom. Mlajša generacija se, hvala bogu, že počasi obrača stran od teh idealov.
Me pa zanima menjen še koga glede tega.
Ja, no, evo. Na reorganizacijo LPP sem pa pozabil. 🙂
Od uvedbe rumenih pasov (ja, tudi na račun avtov) do reorganizacije sheme prog. Recimo nekaj podobnega: https://www.researchgate.net/publication/320630477_Predlog_alternativnega_omrezja_javnega_potniskega_prometa_v_Ljubljanski_urbani_regiji
Aja, pa predlagam PromInfo: https://prominfo.projekti.si/web
Deluje tudi kot mobilna aplikacija.
Vse na enem mestu in vse se črpa in online podatkov različnih vzdrževalcev. Torej, ni LPP ampak tudi bicikelj, float car data (zajem podatkov mobilnih telefonov v avtomobilih, recimo to, kar ponuja tudi google traffic), real time zasedenost (javnih) parkirišč,…
@Paternina: Vsi predlogi v teoriji seveda pijejo vodo. Ampak potem trčiš ob Slovenijo (mislim, da bi se bilo noro slepiti, da je situacija bistveno drugačna kot se zdaj razkriva na Slovaškem). Zato tudi težko verjamem, da se lahko spremeni karkoli, od stanja na Slovenskih železnicah pa do slovenske – ruralne, nazadnjaške – mentalitete, ki je po mojem tukaj še največji izziv. Sploh v okolju, kjer se uspeh že tako meri z materialnimi dobrinami.
PromInfo … fajn zgleda, super!
@Jazsembog: Ne govori! Jaz norim zaradi tega že deset let in več. Očitno imajo ljudje res preveč časa. Zadnjič sva se recimo z Lisico peljala čez celo Ljubljano, na Vevče, zato da je pri osebni zdravnici prevzela … bolniški list …, ki ga bo potem enkrat med malico v službi peš odnesla iz ene stavbe institucije v kateri dela v drugo stavbo institucije v kateri.
Eno uro časa ji je šlo za to, da je prevzela bolniški list, še prej je telefonirala, da se je z zdravnico uskladila glede prevzema na recepciji, in potem še 15 minut, da je to sranje prinesla neki tajnici. Vse lepo podpisano in žigosano s tinto. V 21. stoletju.
Sistem ji je vzel uro in četrt časa pa še 30 ali 30 kilometrov je prevozila z avtom po zelnem mestu, Ljubljani.
To je dobesedno posmehovanje ljudem … ob vseh teh anomalijah se potem razni ultralevičarji še bunijo zaradi nekakšnega neoliberalizma, ki ljudi sili v nadure … to je v primerjavi z vso izgubo časa na cesti in pri zdravnikih bistveno manjši problem.
Pri nas (praktično na kmetih) je to glede navezanosti na avto še veliko bolj izraženo. Poznam primerke, ki se vozijo v trgovino dobesedno na drugo stran ceste, se pravi dobrih 50m zračne razdalje. Ne pretiravam. Ali pa se z avtom pelje po cigarete na petrol, ki je oddaljen manj kot 100m. Dejansko se tja sploh ne pelje po cesti/ulici, ampak po parkrišču in dovozu.