Objava zneskov plač je star slovenski trik za diskreditacijo. Ljudem se je ob podatku, da je med 211-imi najbolje plačanimi javnimi uslužbenci točno 211 zdravnikov, takoj obrnil želodec in se večinoma niso bili več sposobni vprašati, koliko na primer zasluži 500 najslabše plačanih zdravnikov. Seveda so plače izpisali v bruto zneskih, medtem ko plebs vedno izpostavlja neto plače, najraje brez dodatkov za malico in prevoz. Površni bralci in všečkarji na Facebooku seveda niso prišli do informacije, da so si te plače prislužili z desetinami ali stotinami nadur. Prepričan sem sicer, da teh nadur niso delali s pretiranim odporom, kot tudi težko verjamem, da je nekdo res efektivno delal 350 ur na mesec, ampak dejstvo je, da imamo v Sloveniji premalo zdravnikov, zaradi česar so obstoječi preobremenjeni in nervozni. In zakaj nihče ni izpostavil, da je na 212. mestu pilot slovenske vojske? Čemu ga ne bi imeli za dokaz, da imajo dovolj visoke plače tudi slovenski vojaki?
Revna država, slabo zdravstvo
Pred leti so prijatelji z otroki tarnali, ker niso dobili prostih mest v vrtcih. Nad plačevanjem varstva v precej dražjih zasebnih ustanovah seveda niso bili navdušeni, vendar so razumeli, da ni dovolj javnih sredstev, da bi lahko oblast z dovolj velikim številom vrtcev in vzgojiteljic zagotovila ustrezno varstvo v javnih ustanovah. Zato se mi zdi zanimivo, da ljudje ne razumejo, da je enako z javnim zdravstvom. Razlogi za pomanjkanje denarja so različni, toda dejstvo je, da je denarja v tem trenutku premalo.
Fascinira me tudi, da v obdobju, ko se kljub zaostreni globalni konkurenci poceni delovne sile pojavljajo zamisli o skrajšanju tedenskega delavnika na recimo 35 ur, celo inteligentni državljani od zdravnikov malodane pričakujejo, da bodo delali na desetine nadur. Sveta preproščina res pravi, da bi lahko čakalne vrste skrajšali tako, da bi napolnili operacijske dvorane in prazne ambulante. A ljudje pozabljajo, da javno zdravstvo ni brezplačno. Četudi bi bilo osebje pripravljeno delati v treh izmenah, bolnišnica razpolaga s točno toliko denarja, ko jim ga plača zdravstvena zavarovalnica. In tega denarja je premalo.
Enako velja za zasebnike s koncesijo: opravili bodo točno toliko obravnav, kolikor jim jih plača zdravstvena zavarovalnica. Tako kot brezplačno ne delam jaz, ima tudi zdravnik zasebnik s koncesijo raje prazno ambulanto, kot da bi brezplačno obravnaval tiste paciente, ki bi jim morala obravnavo plačati zdravstvena zavarovalnica. K sreči lahko pacient pride popoldne in storitev plača iz svojega žepa. Temu pravim trojno plačevanje zdravstvenih storitev, kar je seveda svinjarija, ampak s tem pacient, ki ima denar, dejansko sprosti zdravstveno blagajno in obenem skrajša čakalno vrsto.
Vrana vrani ne izkljuje oči
Seveda ne trdim, da je ta sistem odličen, kot tudi ne pravim, da za težave v slovenskem zdravstvu ne nosijo določenega dela odgovornosti zdravniki.
Najprej tiste maloštevilne barabe, tudi zdravniki, ki so sodelovale pri kraji denarja pacientom.
Potem tisti direktorji bolnišnic, tudi zdravniki, ki izjavljajo, da niso imeli razloga za nezaupanje v nabavne službe zdravil in medicinske opreme, in ki se jim ne zdi narobe, da ne poznajo realnih cen in nabavnih cen, niti se jim ne zdi narobe, da robo kupujejo prek posrednikov. V vsakem normalnem podjetju bi takšnega direktorja takoj razrešili iz krivdnih razlogov – ne pa tudi v slovenskih javnih bolnišnicah, ker naš zdravstveni sistem še leta 2016 delujejo po principu planskega gospodarstva.
Potem Zdravniška zbornica Slovenije. V statutu zbornice je njeno poslanstvo opredeljeno kot: »zastopanje in uveljavljanje poklicnih, ekonomskih in socialnih interesov zdravnikov, skrb za visoko strokovno usposobljenost in etičnost ravnanja zdravnikov, ugled in čast zdravniškega poklica, zagotavljanje izpolnjevanja zdravniških dolžnosti, uveljavljanje pravic zdravnikov ter strokovnega in varnega obravnavanja pacientov.« Težko je verjeti, da nikomur niso prišle na uho svinjarije, ki so jih lucidno in natančno razkrili v oddaji Tarča in so bile pravzaprav že dolga leta javna tajna. Te svinjarije so odločilno vplivale, ne samo na slab ekonomski in socialni položaj ter zmanjševanje ugleda in časti njihovih članov – članstvo je obvezno in članarina ni majhna –, ampak tudi na strokovnost in varnost pri obravnavi pacientov. Nedopustno dolge čakalne vrste zaradi pomanjkanja denarja so namreč točno to.
Potem sindikat Fides. Tudi sindikalisti, ki so zdravniki, me bodo težko prepričali, da niso ničesar vedeli o svinjarijah, ki so imele neposreden vpliv na plače in obremenjenost njihovih članov. Osebno težko simpatiziram s sindikati, ki v boju zoper delodajalca ne naredijo ničesar za to, da bi rezerve poiskali tudi znotraj lastnega ceha in tako ob sumu na korupcijo pritisnili na vodstvo bolnišnic ali vložiti prijavo na pristojne organe.
In navsezadnje je tudi vsak odgovoren zdravnik – kar velja za vse odgovorne državljane – dolžan opozoriti pristojne organe na korupcijo. Po različnih firmah ljudje dobro vedo, s kom se kdo onegavi, zato me bodo težko prepričali, da nihče izmed zdravnikov starega garde ni vedel za svinjarije. Tudi mene so učili, da v dobro lastnega miru in dobrobiti nima smisla opozarjati na svinjarije, ampak se je bolje prilagoditi sistemu, kdor je pameten, pa iz njega celo nekaj potegne. Takšno soočanje s težavami funkcionira udobno na kratek rok. Dolgoročne posledice spremljamo danes.
Motna fuzija javnega in zasebnega
Seveda dopuščam možnost, da so bile nepoštene prakse tako vpete v sistem, da se nikomur niso (več) zdele problematične: še najmanj politiki, pa tudi ne vodstvom bolnišnic, zbornici, sindikatu in zdravnikom samim. Pred oddajo Tarča so odgovorni kot vzrok za slabo stanje še lahko izpostavljali podatek, da Slovenija za zdravstvo nameni bistveno nižji odstotek BDP kot razvitejše države. Po oddaji, ko je javna tajna o preplačevanju zdravil in medicinske opreme postala dokazano dejstvo, je jasno, da bi lahko čakalne vrste, morda ne povsem odpravili, gotovo pa bistveno skrajšali, če bi država opravljala svojo osnovno nalogo: ščitila državljane pred lopovi, ki nam kradejo denar in nas ropajo zdravja. Imamo pa ministre, ki se izgovarjajo na nevednost in Javno agencijo RS za zdravila in medicinske pripomočke, kjer nekdo misli, da opravljajo odlično delo, a njegove argumente švedski strokovnjak zavrne s preprostim »to ni res«, kar tudi utemelji z navedbo raziskave.
Vsem zdravnikom bi sicer želel višje plače, ker si jih zaslužijo in verjetno večinoma delajo dobro in prizadevno. Toda obenem morajo razumeti odpor javnosti do sistema (in sistem so ljudje), ki jim dobesedno krade denar, in do sindikata z resnici na ljubo nenavadnimi zahtevami. Medijsko izpostavljenega butalizma, da delodajalec zdravnika ne bi smel obremeniti toliko, da ne bi več mogel opravljati dejavnosti pri drugem delodajalcu oziroma mu v tem primeru zagotoviti višje plačilo, seveda sploh ne moremo jemati resno – in kot se je izkazalo, tega Fides ni zapisal v uradno besedilo, temveč samo v osnutek (česar Tanja Lesničar Pučko v skladu z butalsko novinarsko etiko ni preverila).
Če prav razumem, Fides zahteva vzpostavitev normativov, po katerih bi še lahko kakovostno in varno opravljali zdravstvene storitve. To je seveda logično in takšne zahteve gre podpreti brez zadržkov. Če lahko zdravnik varno opravi X obravnav, potem pričakujem, da jih ne bo opravil X + Y, tudi, če bi rad Y obravnav opravil pri drugem delodajalcu oziroma v svoji zasebni praksi.
To ne pomeni, da sem proti koncesijam. Tudi ne pomeni, da sem proti temu, da bi nek zdravnik lahko delal pri dveh delodajalcih. Pomeni pa, da ne želim biti pacient utrujenega zdravnika, ki dela več, kot je to predpisano z normativi. Kako naj vendar svoje življenje zaupam denimo anesteziologu, ki naj bi delal 350 ur na mesec, torej 11 ur? Za takšno stanje seveda ni odgovoren zdravnik, ki se grebe za nadure, ker pač drugega ni, ampak delodajalec, ki to sploh dopušča. V skladu s tem se mi zdi tudi logično, da delodajalec zaposlenim zdravnikom s konkurenčno klavzulo prepove delo pri konkurenčnih delodajalcih ali opravlja dejavnost, ki lahko pomeni konflikt interesov. To velja za celo vrsto poklicev. Delojemalec se mora pač odločiti, ali bo zaposlen v javni službi ali bo delal kot zasebnik. V slovenskem javnem zdravstvu pač ne.
Koliko si torej zaslužijo?
Vprašanje seveda ni, koliko zaslužijo, ampak koliko si zaslužijo. Če jih primerjamo s tujino, glavnina poštenih in prizadevnih zdravnikov seveda nima visokih plač, ampak dokler ne bodo pometli pred svojim skorumpiranim pragom in odstranili manjšine barab ter izkoriščevalcev splošnega nereda, se bodo morali sprijazniti, da delajo v pokvarjenem sistemu in da živijo v revni državi, kjer imamo slabe plače vsi. Dejstvo pa je, da so zaradi skozi dolga leta priučenih kompleksnih znanj in veščin ter velike stopnje odgovornosti (do človekovega življenja!) bistveno bolj pogrešljiv kader od drugih javnih uslužbencev. To je razlog, zakaj – skupaj z ostalim medicinskim osebjem, policisti, gasilci in vojaki, morda pa tudi učitelji – ne bi smeli biti del enotnega plačnega sistema in bi morali zaslužiti več. Žal pa je denarja v tako zasrani državi točno toliko, kot ga je. Dvig plače eni skupini pomeni, da bo manj zaslužila druga. Ogrožen je temeljni družbeni konsenz, ki ga bo mogoče na novo vzpostaviti šele s temeljitimi spremembami.
P.S.: Pravkar sem prebral, da zdravniki, zaposleni v UKC, hjkrati kot zasebniki svetujejo farmacevtskim družbam. V normalnem podjetju bi zaradi takšnega konflikta interesov letel takoj, a verjetno do tega zaradi konkurenčne klavzule sploh ne bi prišlo.
33 komentarjev
Pred kratkim bil na neki diagnostiki (mimogrede, ambulanta z daleč najnižjo čakalno dobo v državi). In je nekaj takega pisalo na vratih…
čakalna doba: 36 dni
pacientov v čakalni vrsti: 11
Pri tem ti je takoj jasno, da je čakalna doba konstrukt. Če je z mano opravil v 5min (+ 5min čakanja na list z diagnozo, medtem ko je dohtar obravnaval naslednjega), bi celotno vrsto obdelal v enem dopoldnevu, pa še na dolgo malico lahko skoči vmes.
Ker je bil gospod že kar v letih imam občutek, da so ga potegnili iz penzije pa dela glih kadar mu paše. Da lahko delajo popolnoma isto zadevo pri drugem delodajalcu, pa je sploh perverzno. Če so tako zelo spočiti in polni energije, naj bodo v popoldanskem času npr. trenerji, maserji… Ne vem zakaj so edini brez konkurenčne klavzule?
Ce mu zdravstveni zavod oziroma zavarovalnica ne bo placala tvojega petminutnega pregleda, ga pac ne bo opravil. Imas ti navado delati zastonj?
Kaksna konkurencna klavzula? Si ti oziroma tvoje zdravstvena tezava dobrina, za katero se morajo potegovati? Prodajajo svoje vescine in cas, morda tudi v popoldanskem casu, in tebe to prav nic ne briga. Kdor jih obisce, pa ne dela vrste dopoldne. Sicer pa pisem cloveku, ki misli, da so zdravniki tudi maserji, morda trenerji … trenerji cesa, ti nesrecni bedak?
Neverjetno, človek skuša pisati razumljivo, ampak ne … Medtem, ko se vsem zdi normalno, da vodovodar ne bo popravil pipe zastonj niti, če mu vzame delo smao 5 minut časa, se točno to pričakuje od zdravnika … ampak, saj zdravnika samo opravi diagnozo …pičkin dim v primerjavi z menjavo tesnila na pipi, kajne?
Ni pa čisto iz trte izvit predlog o masaži – kajti zdravnik, ki za relativno male pare dela v javni bolnišnici, lahko popoldne povsem korektno (praktično boljše) plačilo po opravljenem šnelkurzu dobi kot maser, na roko – pa ni mišljeno hot handjob, ki je plačan še bolje, pa ne rabiš niti šnelkurza, kaj šele 6-letnega šolanja in x.letne specializacije, po kateri zdravnik sploh začne služiti vsaj dostojno plačo.
To je seveda žalostno. Živimo namreč v deželi, kjer lahko malo sposobnejša kurba zasluži več kot zdravnica, pri čemer ji niti ni treba požreti dosti več dreka.
Za masersko opcijo se nisem slisal, pa sem obdan z dr. med. raznoraznih specializacij. Ti poznas kaksen tak primer? Meni se slisi kar malo nesrecno, po toliko letih dela “sestopiti” na nivo gnetenja ljudi za gotovino. Bolj konkretno se sicer da zaposliti za popoldne ali dva na teden v manjsih ambulantah, ki specialista ne potrebujejo redno. Placano morda ne sorazmerno s preprostejsimi deli, pa tudi mimo davkov ne, ampak vsaj izobrazbi in kvalifikacijam primerno.
Dobro, meni se zdi poklic maserja čisto dostojen in, da, slišal sem za željo zdravnice, da bi opravila to kvalifikacijo in se kakšno popoldne na teden sprostila z nečem, kar ni v tesni povezavi z njenim prvim poklicem.
In takole je: če že ima dovolj časa in energije, naj jo zdravnik raje porabi pri svojem prvem delodajalcu, za kar bi moral imeti določeno konkurenčno klavzulo. Ne pa, da dejansko dela pri konkurenci prek popoldanskega s.p. za bistveno nižjo bruto postavko kot jo dobi pri prvem delodajalcu, saj ima navsezadnje samo 65 evrov stroškov s prispevki mesečno.
Si predstavljaš, da bi Akrapovičev inženir popoldne fušal pri nekem garažarju, ki tudi proizvaja auspuhe?
Očitno imaš težave z razumevanjem prebranega in očitno ti je enako delo pri več delodajalcih tako zelo normalno in neproblematično, da je skoraj škoda karkoli več pisat na to temo. Če bi imel normalnega delodajalca, bi ti omogočil kurjenje odvečne popoldanske energije v njihovo korist, ne pa posojal konkurenci. Če bi imel normalnega delodajalca ne bi niti pomislil, da bi v prostem času spet delal isti posel (po vsej verjetnosti celo v isti ambulanti.)
In ja, moja zdravstvena težava je za vas posel. Posel, ki sem ga že plačal prek zavarovalnice in ne vam zakaj bi ga še dodatno samoplačniško. Eno ali drugo, oboje skupaj je idiotizem. In če ste nesposobni, če bom čakal v nedogled, bom svojo težavo odnesel drugam pa bo nekdo drug imel delo. Če ti vse to ni jasno me pa sploh ne preseneča zakaj smo prišli do tega stanja.
Če bi natančno bral, kar sem napisal, bi verjetno doumel, da se oba strinjava, da bi moral delodajalec svojemu zaposlenemu prepovedati delo pri konkurenci, malo nižje sem v enem izmed komentarjev tudi navedel enega izmed pomembnih razlogov.
Seveda pa s tem še ne bi rešili težav čakalnih vrst: brez koncesionarjev bi se pač podaljšale čakalne dobe v javnih bolnišnicah in moral boš razumeti, da bi ti na obravnavo čakal točno tako dolgo, če ne morda celo dlje.
Skrbi ne mareč, da še vedno ne razumeš, da je zdravstvena obravnava storitev, ki je plačljiva. Seveda je jasno, da si frustriran, kot sem tudi jaz, kajti midva sva svoje zavarovanje plačala. Težava je v tem, da ZZZS meni, da sva plačala premalo, zato bolnišnicam plača omejeno število obravnav.
Iz tega naslova prihaja tudi do visokih izgub v javnih bolnišnicah: oni so ljudem dolžni izrezovati slepiče, če se jim vnamejo: in če recimo v UKC Ljubljana presežejo številooperacij slepiča, so avtomatsko v izgubi, ker jim tega ZZZS ne plača. Nenujnih primerov pa seveda ne bodo delali, saj bi s tem samo še naraščala njihova izguba.
To, da seveda obstajajo velike rezerve na vseh ravneh tega zdravstvenega sistema, je pa seveda jasno in nikdar nisem trdil, da je ureditev dobra, ampak nasprotno. Zato, da lahko pizdiš, moraš pa najprej verjetno poznati vsaj osnovne zakonitosti funkcioniranja tega sistema – pri čemer se jaz osebno seveda ne slepim, da ga 100-odstotno razumem. Ker je to bržkone nemogoče.
S tabo načeloma sploh nisem polemiziral ampak z dohtarjem zgoraj. Nikoli tudi nisem rekel, da naj bi kdo delal zastonj. Trdim le, da so čakalne dobe konstrukt, ki nima absolutno nobene povezave z preobremenjenostjo ali pomanjkanjem ljudi in opreme, kar bi bilo edino logično in sprejemljivo opravičilo. Za pomanjkanje denarja je večina krivde kar v (širšem) zdravstvenem sistemu samem (ki je podrejen grozno neučinkovitemu javnemu sektorju na splošno). Ne more nekdo jamrati kako preobremenjen in podcenjen je ( in s tem ustvarjali vtis, da je to dejanski vzrok za čakalne dobe) hkrati pa je izkoristek pri rednem delu (ilustriran z mojim primerom) kakršen pač je, ostalo pa se preusmerja na samoplačniško ambulanto, kjer naenkrat ni več preobremenjenih. Če bi bili res preobremenjeni (kot sistem, ne posamezniki) potem dvoživke načeloma ne bi obstajale.
O tem koliko se dela zastonj in kdaj je dobil kakšno naduro plačano ali pretvorjeno v proste dneve (v javnem sektorju, da ne bo pomote) pa se kdaj pogovori(ta) s kakšnim asistentom, docentom ali izr.prof. na faksu ali inštitutu.
Zaključek ne bo držal. Žal.
Dvig plače eni skupini pomeni samo eno – dvig plače tudi ostalim skupinam.
Denar si pa sposodimo. Saj denar ni problem.
O, seveda! Se opravičujem za to naivnost, še vedno sem pač prepariran z realnostjo zasebnika in člana enočlanskega gospodinjstva z omejenim budžetom, ki nikakor ne razume, da je mogoče leta in leta zapravljati več kot zaslužiti.
Komentar spodaj je nanenjen vama, seveda
Požrešnost jih več pogubi, kakor kuga, lakota in meč.
Mislim, da bi bilo vredno raziskati še en konflikt interesov. Zdravnikov je premalo. OK. Licence pa podeljuje zdravnišlka zbornica, ki jo vodijo zdravniki, ki jim te nadure koristijo. Zakaj je bila MF v Mariboru ustanovljena tako pozno? Zdravnikov primanjkuje že tako dolgo, da bi jih v tem času (odkar je govora o pomanjkanju) lahko že precej končalo izobraževanje. Če bi bil seveda resen interes imeti več zdravnikov.
Tako kot tebe, tudi mene ne bo nihče prepričal, da je možno učinkovito na dan delati dva šihta. Torej sklepam, da so te nadure le pisane, ne pa opravljene v tej količini. V tem kontekstu vidim tudi pismo mladih zdravnikov. Sicer tudi oni niso biseri, a so se končno upali spregovoriti o tabu temah.
Koliko si torej zdravniki zaslužijo? Vsekakor si zaslužijo plačilo za opravljeno delo. Ne zaslužijo si pa plačila za neopravljeno delo, ki ga je namesto njih opravil nekdo drug. Ne zaslužijo si tudi plačila za ne delo, ko so varčevali z močmi, da bodo lahko oddelali še nadure. Ko bo to razčiščeno, tudi ne bo več dilem, ali si res kdo prizadeva za zaviranje usposabljanja novih zdravnikov, kot je bilo slišati ob pozni ustanovitvi MF v Mariboru.
Cemu se ne poveca vpis na MF je ena najvecjih skrivnosti. Na koncu prides do tistega, ki odloca, koliko posegov se bo letno opravilo. Kdo sprosca sredstva za dela v zdravstvu? Zagotovo ne zdravniki, sestre, administratorji ali tehniki, oni so podpora sistema in izvajalci.
Haha, odlicno fanta, oba komentarja sta vrhunska!
Ne vem no, glede norm. To je imho spet tlacenje v neko uravnilovko verjetno prilagojeno povprecnim ali podpovprecnim. Nekdo je sposoben narest vec, drugi manj.
Ne vem no, zakon padajocih donosov velja za delo. Ce pisem kodo, recimor sem lahko zbran 6 ur in delam hitro. Lahko delam 12 ur, vendar ne podvojim svojega output. 6 ur delam intenzivno, nato pa delam zapiske, se dogovarjam na skypu.
Ko sem se trejdal, sem v 6 urah naredil nekaj malega plusa. V 12 urah zaporednega trejdanja sem naredil vsaj eden velik kiks, zaradi katerega me je se en teden bolela glava.
Tak ne verjamem, da lahko zdravniki naredijo vec v 300 urah kot v 200 urah dela.
Enkrat mi je rekla neka zatezena kelnarca, da ni bla sprejeta na medicino, sicer odlicnjakinja na gimnaziji, jih je zmanjkalo za piker zaradi mature.
Meni se zdi zdravsto klasicen primer slovenske kmecke logike, ki ne razume osnovnih ekonomskih – druzbenih zakonov skupaj vpeto z neiskreno voljo do dela, ter iskanje bljiznice in korupcije
@Uroš, Luka: Zdravnikov je bilo nekaj časa celo preveč in sploh niso dobili specializacije (seveda, ker je šlo to na roke posvečenim, ki si pišejo 350 ur). Potem, ko smo jim plačali šolanje, so nekateri odšli v tujino. In tudi zdaj ti nič ne pomaga veliko število diplomantov, če po dveh mesecih dela na oddelku že razmišljajo o tem, da bi se odselili ali poiskali službo v farmaciji, kjer lahko delajo v udobni pisarni za boljši denar, pa še izobraževanja jim verjetno plačujejo tudi izven ustanove, v kateri delajo.
@Zmrda: Normativi so obvezni v vsakem normalnem poslu, seveda pa jih je treba postaviti razumno. Seveda sindikatu ni mogoče kar ad hoc verjeti, da je te normative uveljavil v skladu z dobrobitjo zdravstvene zavarovalnice in pacientov. Verjetno pa normativi v normalnih državah niso skrivnost, kot tam tudi niso skrivnost cene umetnih kolkov. Pot do vzpostavitve normativov v normalnem sistemu seveda ne bi smela biti pretežka: predstavljam si, da se uvede nek minimum in maksimum, zdravniki pa so seveda nagrajeni glede na uspešnost.
Seveda bi pri nas takoj nekdo pritožil, da nizozemski zdravnik sicer res opravi več obravnav, vendar se mu ni treba vmes ukvarjati še s papirologijo, ki jo namesto njega opravijo administrativni delavci – ki pa jih je treba zaposliti. Ampak očitno je v Republiki Sloveniji delo, ki ga lahko opravlja nekdo za 1.000 evrov neto, bolje naprtiti človeku, ki ga moraš plačati 1.500 evrov neto.
Ampak imamo zdravstveno ministrico in prvega ministra, ki pravita, da zdravstveni sistem v bistvu funkcionira dobro in da ni potrebna reforma, ampak so dovolj kozmetični popravki. Recimo taki, da zaradi njih totalno popizdijo in koalicijski partnerji in sindikalisti in kompletna javnost. Obenem pa naj bi zdaj skoraj vse težave s korupcijo rešila nekakšen register in centralizacija, ki ju ogromne javne službe uvajajo že dve leti, a je v bistveno krajšem obdobju bistveno več naredila majhna ekipa novinarjev, ki so imeli še pred letom dni verjetno o zdravstvu celo manj pojma kot zdajšnja zdravstvena ministrica.
Ravno danes sem poslušal po radiu, kako se hvalijo s tem, da bodo zdaj pa uredili tole z javnimi naročili in dobavami raznih medicinskih pripomočkov. Čudovito — po 25 letih butalizma, sistema zvez in poznanstev (kdo ve koliko ljudi je obogatelo z dobavo materiala bolnišnicam in koliko firm v Slovenistanu živi izključno od parazitstva na javnih financah) ter “profesionalnega” prilaščanja javnega denarja, bodo pa zdaj to “zrihtali” (in še to le zato, ker so menda novinarji tečni). Res krasno. Polašča se me občutek hvaležnosti in topline, predvsem pa domoljubja do tega sijajnega koščka sveta.
Ja, to je super, ampak zgodilo se bo tako, kot je rekel Brecelj: bodo že nekaj zmutili, da bodo spet nategnili državo.
Mimogrede, 50. člen US RS pravi: “Država ureja obvezno zdravstveno, pokojninsko, invalidsko in drugo socialno zavarovanje ter skrbi za njihovo delovanje.”
Sedi, nezadostno.
@Matej: Torej zdravnikov ni bilo preveč, ampak jih posvečeni niso spustili naprej. Zakaj gredo mladi v tujino? Dvomim, da samo zaradi razlike v plači. Prepričan sem, da bi marsikateri ostal doma, če bi imel normalne možnosti razvoja. In noče pristati na leta garanja, da bo potem morda tudi on med posvečenimi. Ta problem bi se rešil sam od sebe, če bi bilo plačano resnično delo in ne ure, ki si jih nekdo piše, na račun nekoga drugega. Potem bi bili mladi plačani za opravljeno delo, stari pa ne bi imeli interesa zavirati razvoja.
Pa še nekaj, kar se nanaša na na moje komentiranje cepljenja pred časom: Spet se izkazuje, da zdravniki nimajo sistema spremljanja napak. Če se zgodi, da je obsevana napačna pacientka, ima javnost, ali kak drug nadzornik (kot plačnik storitev oz. davkov) pravico izvedeti, kateri konkretni ukrepi bodo preprečili podobne napake v prihodnosti. Tako lahko omejimo ponavljanje napak. Ampak zdravniki tega še ne dovolijo. In ko bodo sestopili s piedestala in se ne bodo več imeli za bogove (ki so nezmotljivi) si bodo tudi pridobili naše spoštovanje.
@Uroš: V tujino se mladi zdravniki odseljujejo iz različnih razlogov, ki pa imajo seveda skupni imenovalec: Butale.
Strinjam se, da je sistem organizacijsko hudo zafušan in pred časom sem ravno zaradi tega naročanja obravnave po telefonu tudi pisal. Ampak ti z oporekanjem cepljenju zdravnikom očitaš nestrokovnost, medtem ko je šlo pri tej pomoti dejansko za šum v sistemu. Kar je seveda nedopustno in za to bi moral odgovorni odgovarjati – kot v vsakem normalnem podjetju.
Oporekanje obveznemu cepljenju pa je nekaj podobnega, kot če bi želeli v podjetju ukiniti neko varovalko v delovnem procesu samo zato, ker se na 1000 izdelkov eden vseeno pokvari, čeprav brez te varovalke obstaja možnost, da se bo pokvarilo deset drugih.
Družbeno odgovoren starš, ki ne razmišlja egoistično samo o svojem otroku, bo to računico razumel, drugi pa bodo recimo avtistično motnjo pripisovali nekakšnemu cepljenju, pri čemer bodo pozabili na to, da so recimo otroka naredili pri 35-ih letih, ko je tveganje za to bolezen pri otroku bistveno povečano.
Ne, jaz pri cepljenju ne oporekam strokovnosti (vsaj ne v smislu izobraževanja). Strokovnost je znanje, ki ga pridobiš iz podatkov in izkušenj. Če prebereš moje očitke gre za ne-spremljanje stranskih učinkov in zaradi ne-spremljanja imajo premalo podatkov in od tu lahko pride očitek po nestrokovnosti. Ki pa izvira iz sistema. Skratka, podobno kot tukaj. Spremljanje in odpravljanje napak. To je tisto, kar pričakujem.
Tudi pri antibiotikih včasih niso vedeli, da se lahko pojavi resistenca in so zdravniki antibiotike predpisovali tudi preventivno. So bili zato nestrokovni? Ne, ukrepali so na podlagi tedanjega vedenja. In to je bistvo mojega razmišljanja. Tudi pri zagovornikih cepljenja gre za vero, ki ne dopušča preverjanja. Jaz pa želim in zahtevam preverjanje v vseh fazah uporabe zdravila ali cepiva. Tako kot pričakujem spremljanje in odpravljanje napak, da jih bo vednop manj, čeprav nikoli ne bomo prišli na nič.
@Anonimnež: Veš kaj, odločil sem se, da se bom odslej s teboj ukvarjal samo še toliko časa, kot traja, da izbrišem primitiven komentar.
Zdravniki stavkajo KER LAHKO, izsiljujejo višje plače KER LAHKO. Bog ne daj da njim dajo 3x plačo, čez dve leti bodo hoteli 5x itn,….O tem da s(m)o jih bili že siti do grla in da bi jih lah vlada po prstih zaradi nemoralnih, celo perverznih zahtev je prepozno zvoniti po toči, po podpisu bogsigavedi česa sploh je v razsulu vse, ne samo bolniški listi,…tako da zdej bo na tapeti ministrica o kateri pa pa sploh nimam komentarja,….niti o cmerarju,….bog nam pomagaj kaki nam vodijo državo oz. tole mi edino pade na pamet: Kuštrina za predsednika!
Ne vem no…
Še vozniki tovornjakov (da voznikov avtobusov in pilotov sploh ne omenjam) imajo strogo predpisano koliko ur lahko neprekinjeno delajo in koliko morajo potem počivati(!) – in ne medtem voziti še za konkurenčno firmo – da ne ogrožajo svojih potnikov in ostalih udeležencev v prometu.
.
Kaj tam en superman anesteziolog pa lahko mirno dela po cel mesec 12 ur na dan in jaz naj mu zaupam, da ne bo spregledal “kakšno decimalko” zaradi katere bom na operacijski mizi zaspal za vedno??
.
Ja, naš zdravstveni sisetm je res vrhunski.
.
Enkrat je ex. zdravstvenemu ministru Kebru ušlo, da je po njegovem mnenju, pri nabavah česarkoli za naše javno zdravstvo preplačamo vsaj 60%. Po moje je še malo rekel.
Se spominjam nekje pred mogoče 15 leti je bila “afera” tudi “glede cene” plenic za odrasle, ki jih je kupoval UKC in so bile za faktor 5x dražje kot, če bi jih šel posameznik kupit v najbljižjo lekarno.
Povsod kadejo kot srak preprosto zato KER LAHKO, saj se nobenemu nič ne zgodi.
Tudi jaz ne vem kaj to delajo da lahko nabijajo po 6, 8 ur nadur vsak dan,…..po 10 urah si izmozgan,..kaj šele da bi zraven še vikende in praznike delal…normativ 48h/teden ki se pojavlja v medijih se mi zdi ok,..ampak to v “službi” in prip rivatniku…..oz v službi v javni službi ali pri privatniku,..kje si vidu da bi v gospodarstvu kdo popoldne še malo za konkurenco delal jaoooo
V gospodarstvu sicer ne. V celotni javni upravi (ne samo pri zdravnikih) pa je to seveda dobrodošla praksa izboljšanja družinskega proračuna. Dopoldne brskaš po internetu in težiš ljudem, vmes pa si rihtaš delo za popoldanski šiht pri ženi, ki ima sp. Jo ni variante, da se to ukine.
Ravno danes em opazil en tak zanimiv graf, ki sicer ni neposredno povezan s to temo, je pa zelo zgovoren:
https://pbs.twimg.com/media/CyW_3RtWIAIPBxa.jpg:large
Še huje: že dopoldne delaš za realni sektor in ti je popolnoma vseeno, če zaslužiš evro na uro – ker nekaj pač moraš delat tudi v službi. Za ta graf je vprašanje, kaj vse zajema “vladne službe”. Samo administracijo ali dejansko tudi tiste, zaradi katerih se učinek stavke pozna že v dveh, treh dneh (ali ki sploh ne smejo zares stavkati, ker bi ljudje v tem primeru umirali).
http://siol.net/siol-plus/kolumne/zdravje-je-njihovo-najvecje-bogastvo-430117
Pred nebeškimi vrati stoji tip in vpije:
“Pa kaj je to? Kaj jaz počnem tukaj? Star sem komaj nekaj čez 50 let, redno telovadim, NE kadim, NE pijem, zgodaj hodim spat še v službi
Spim in sedaj se znajdem tukaj. Verjetno je to kakšna pomota! Prosim vas, dajte preveriti!”
“Ne vem… Še nikoli se nismo zmotili, – pravi sv. Peter – bom pa vsekakor preveril. Povejte ime in priimek.”
“Kuštrin, Konrad Kuštrin.”
“Kaj ste pa po poklicu?”
“Zdravnik. dr. med.,specialist anesteziolog.”
Sv. Peter nekaj časa brska po knjigi in reče:
“Aha, FIDES ja, našel sem vas! Po naših podatkih ste umrli od starosti.”
“To je nemogoče! Poslušajte, star sem 50 let!”
“Ne vem”, reče sv. Peter, “MI smo sešteli vse ure, ki ste jih predložili za obračun opravljenih ur in ko smo sešteli, je izpadlo nekaj več kot 116 let…”
Hehe, lepa 🙂 Samo ne vem kaj klinac palac počne pred nebeškimi vrati 🙂
😀